Menu ItemZakon o zdravstveni dejavnosti ohranja prvotno smer: zdravstveni delavci, zaposleni v javnem sektorju, ne bodo več mogli delati pri zasebnih prek davčno ugodnejših oblik, kot so s. p. in d. o. o. Možne bodo le delne redne zaposlitve, pri čemer bodo morali zasebni izvajalci zaposlenim plačati dopust, izobraževanja in vse ostalo. Strateški svet za zdravstvo, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj, je zakon pozdravil. Zdravniško zbornico pa je Brecelj pozval, naj se preneha zavzemati le za ozko skupino najbolje plačanih zdravnikov, ampak naj v ospredje postavi skrb za bolnike.
Strateški svet za zdravstvo, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj, je na današnji seji obravnaval osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Ta predvideva ločitev javnega zdravstva od zasebnega. Seje strateškega sveta za zdravstvo se je udeležil tudi premier Robert Golob.
“Vse pripombe smo vzeli resno, smo jih preučili. Zdaj imamo novo verzijo zakona. Smer, ki jo je začrtala vlada, ostaja enaka, rešitve pa so oblikovane v veliko točkah na nekoliko drugačen način,” je dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Zakon še ne bo začel veljati s 1. januarjem 2025, kot je bilo predvideno sprva, je pa šel včeraj zakon v medresorsko usklajevanje.
Erik Brecelj je povedal, da nimajo pripomb na zakon, da so se danes ukvarjali s tem, kako ga realizirati, “kje bodo težave, kje je treba biti pazljiv, kje se bo treba več ukvarjati z menedžmentom v bolnišnicam, novih pripomb na zakon pa nismo imeli,” je povedal.
Možne bodo le delne redne zaposlitve
Osnutek ZZDej, ki ga je vlada septembra poslala v javno obravnavo, je predvideval, da zdravstveni delavci, zaposleni v javnih zavodih, ne bodo več mogli delati pri zasebnih izvajalcih, niti ne bodo mogli izvajati samoplačniških storitev pri koncesionarjih. Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih tudi ne bodo več mogli delati prek (popoldanskega) s. p. ali d. o. o. Vse to v zakonu ostaja, so pa dodali možnost delne redne zaposlitve. “Vse pripombe deležnikov smo vzeli resno, nismo pa mogli upoštevati vseh, saj je bila osnovna smer v izhodiščih začrtana,” je dejala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar.
Razmejitvi in prepovedi popoldanskega dela je ostro nasprotoval del zdravnikov in Zdravniška zbornica. Poudarjali so, da bi sprememba vodila v sesutje javnega zdravstva in množične odhode zdravnikov, predvsem določenih specialnosti, kot so dermatologija, maksilofacialna in plastična kirurgija.
Da zdravniki teh in drugih strok ne bi množično odhajali, so v zakonu dopustili možnost delne redne zaposlitve. “Izhajamo iz tega, da zasebni izvajalec ustrezno zaposli zdravnika in tako prevzame tudi strošek dopustov, izobraževanj in podobno,” je poudarila Humar. “Javni uslužbenci ne bodo smeli po pogodbi opravljati storitev pri zasebnih izvajalcih, ostaja pa možnost delnih zaposlitev. Zakon predvideva, da v kolikor gre za delno zaposlitev, torej za delavca, ki je najmanj 40-odstotno zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, se lahko ob upoštevanju vseh pogojev, ki veljajo za izdajo soglasja, torej da naredi dovolj dela, da ne odklanja dela v javnem zavodu, da dežura, da dela nadure, v teh primerih lahko dobi dovoljenje za delno redno zaposlitev pri izvajalcu zunaj javne mreže,” je pojasnila Humar.
“Mi želimo z vsemi spremembami zakona predvsem urediti zdravstveni sistem tako, da zagotovimo dostopnost in kakovost. Ne gre za to, da bi ugodili enemu ali drugemu,” je ministrica odgovorila na vprašanje, ali so upoštevali pripombe zdravniške zbornice. “Gre ta to, da pacientom zagotovimo, da bo zdravstveni sistem deloval optimalno, da zagotovimo dostopnost v prav vseh dejavnostih do kakovostnih zdravstvenih storitev,” je poudarila Prevolnik Rupel.
Izjavi ministrice in direktorice direktorata za zdravstveno varstvo si oglejte v videu na vrhu članka.
Na nekaterih področij bo dodatno delo omogočeno, predvideva osnutek zakona. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu tako ne bi potrebovali zaposleni, ki bi želeli dodatno delati kot profesorji, docenti ali asistenti v javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva. Soglasja ne bi potrebovali niti za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in shodih ter za delo v mobilnem paliativnem timu. Že pred tem je ministrstvo kot izjemo predvidelo dodatno delo pri Rdečem križu Slovenije, Slovenija transplantu ter v enotah uprave za zaščito in reševanje. Za izjemo je bilo že predhodno predvideno tudi opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (dežurstva) v drugem javnem zavodu. (STA)
Možnost bogatega nagrajevanja
ZZDej sicer ne ureja le razmejitve javnega in zasebnega zdravstva, ampak še številna druga področja.
Kot pozitivno plat zakona je Brecelj poudaril regijsko organizacijo zdravstva in možnost “zelo bogatega nagrajevanja”. Izrazil je skrb, ali bo menedžment bolnišnic to znal izkoristiti in dobiti denar.
Zakon določa dodatne vire za nagrajevanje za povečan obseg dela. Zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno ugodnejša, plačilo pa zato višje. Podjemne pogodbe bodo možne le za storitve iz seznama, ki jih določi minister za delo, in le za tiste, ki so 100-odstotno zaposleni v javnem zavodu.
Razlika bo namenjena nagrajevanju najbolj pridnih, je pojasnila Humar.
Brecelj ostro nad zbornico: Tu gre za biznis
Brecelj je pozval zdravniško zbornico, naj razmišlja “tudi malo o bolnikih” ne le o zelo ozki skupini najbolje plačanih zdravnikov, ki skuša javnost prepričati, da bo ta zakon uničil javno zdravstvo.
“Gre za zelo ozko skupino ljudi. Zelo me veseli, ko predstavniki Mladih zdravnikov, ki so zaposleni pri zasebnikih, opozarjajo, da bo zdaj javno zdravstvo propadlo. Pozivam jih, naj se vrnejo nazaj v javno zdravstvo, pa bodo naredili korak naprej, da javno zdravstvo ne propade,” je poudaril kirurg Brecelj.
Kot zavajajoče je označil trditve, da bodo zdravniki množično odhajali med zasebnike. “Tu gre pač za biznis. ZZZS ima več kot pet milijard evrov in pričakujte vojno za ta denar, že doslej, odslej bo pa še huje,” je napovedal.
“Pogovarjamo se o ozki skupini zdravnikov, ki zaslužijo desetkrat več kot njihovi kolegi, ki delajo v javnih bolnišnicah, ali celo več kot oni, in to ne zanima nikogar. Garajo, delajo po urgentnih službah, dežurnih mestih,” je dejal. Pozdravil je, da bodo po novem morali dežurati vsi, s čimer bodo razbremenili najbolj obremenjene kolege. Zdravniško zbornico je pozval, naj dežuranje določi kot enega od pogojev za pridobitev zdravniške licence.
Njegovo izjavo si oglejte v spodnjem videu:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje