Kako bodo kulturni praznik obeležili naši rojaki v zamejstvu in po svetu

V Avstriji bodo po navedbah urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za STA slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem in Štajerskem kulturni praznik obeležile z različnimi prireditvami.

Koroški Slovenci bodo imeli svojo osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku drevi v celovškem Domu glasbe. Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, slovenski generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji so pripravili večer glasbe in poezije pod geslom Vse, kar srce si sladkega obeta, kar je citat Prešernovega Sonetja nesreče in hkrati naslov pesmi Fabjana Hafnerja.

Ne bodo pa se v Celovcu spomnili samo Hafnerja (1966-2016), temveč tudi stoletnice smrti slovenskega pesnika Srečka Kosovela (1904-1926). V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna Strunam in izbor Kosovelovih pesmi.

Slovenci v Avstriji tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, avstrijski Koroški in avstrijski Štajerski. Ocene o številu pripadnikov slovenske narodne skupnosti se gibljejo okoli 50.000.

Slovenski kulturni praznik bo obeležila tudi slovenska avtohtona narodna skupnost na Hrvaškem. Tako kot v Avstriji tudi na Hrvaškem več slovenskih društev, v Istri, na Reki in Karlovcu, pripravlja dogodke ob slovenskem kulturnem prazniku. V Zagrebu bo letos potekal večdnevni program, ki bo povezal spominsko slovesnost, literarno-glasbeni program ter predstavitev slovenske kulturne dediščine.

Pri Prešernovem spomeniku v Aleji pesnikov ob zagrebškem jezeru Bundek bo v petek že tradicionalno polaganje venca, ki ga bo spremljal glasbeno-pesniški recital. Nastopila bosta pevka Adriana Jelen in kitarist Kristijan Frančić iz Brežic, ki bosta z interpretacijo Prešernove poezije in glasbe simbolno poudarila pomen pesnikovega ustvarjanja za slovensko kulturo, jezik in identiteto.

V Slovenskem domu Zagreb bo prihodnji teden tudi odprtje razstave Gorenjskega muzeja Kranj z naslovom V tej hiši je bival in umrl prvi slovenski pesnik - 60 let Prešernovega spominskega muzeja. Razstava osvetljuje nastanek in razvoj Prešernove spominske hiše v Kranju ter pomen muzeja kot osrednje ustanove za ohranjanje pesnikove dediščine.

Na zadnjem hrvaškem popisu prebivalstva leta 2021 se je za Slovence izreklo 7729 oseb, a velja ocena, da je dejansko število etničnih Slovencev na Hrvaškem znatno višje.

Osrednja prireditev Slovencev v Italiji, ki bo letos potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, bo v nedeljo v Kulturnem domu v Trstu. Proslavo z naslovom Grmada v pristanu pripravljajo obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij, ter Glasbena matica. Slavnostna govornica bo igralka Ilaria Bergnach.

V osrednjem kulturnem delu bodo uprizorili kantato z naslovom Grmada v pristanu, ki je nastala po istoimenski noveli Borisa Pahorja. Besedilo je v verze priredila Nina Pahor, glasbo pa je za simfonični orkester, mešani pevski zbor in solista napisal Patrick Quaggiato. Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva, so za STA navedli pri SKGZ.

Kantata Grmada v pristanu je bila prvotno zamišljena za uprizoritev leta 2020, ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu, a je njeno izvedbo preprečila pandemija covida-19.

Ocene o številu pripadnikov slovenske manjšine v Italiji se gibljejo okoli 80.000 ljudi.

Porabski Slovenci ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo v Slovenski dom v Monoštru, kjer bo v nedeljo predstavitev 28. knjige v knjižni zbirki Med Rabo in Muro Daleč, daleč poje mila melodija / Daleč, daleč spejva mila nauta Marijane Sukič.

Po neuradnih ocenah je pripadnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti v Porabju okoli 5000.

Slovenski kulturni praznik bodo v teh dneh med drugim obeležili v obeh Slovenskih kulturno-informacijskih centrih (Skica), ki sta na Dunaju in Berlinu.