Menu Item
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo nov predlog zakona o javnih uslužbencih. Kaj vključuje?
Na ministrstvu za javno upravo ugotavljajo, da javna uprava in javni sektor nasploh postajajo vedno manj privlačen delodajalec, sploh za mlade. Da bo državna uprava prepoznana kot privlačno delovno okolje, želijo prispevati tudi s predlogom novega zakona o javnih uslužbencih.
Zakonski predlog, ki so ga v sredo predstavili sindikatom, v javno razpravo pa bo dan v petek, je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik predstavila na današnji novinarski konferenci. Po njenih besedah predlog neposredno zadeva približno 40.000 javnih uslužbencev.
Kot je pojasnila, je povprečna starost v državni upravi 50 let. V ožjem administrativnem delu državne uprave je med 17.000 zaposlenimi 2.000 takšnih, ki se lahko upokojijo v dveh ali treh letih. Zato na ministrstvu želijo državno upravo narediti privlačnejšo za iskalce zaposlitve. Ugotavljajo namreč, da v času, ko je rekordna zaposlenost, stabilnost zaposlitve za mlade iskalce zaposlitve očitno ni dovolj.
Treba je vrednostno osmisliti poslanstvo, ki ga v okviru državne uprave oziroma javne uprave sploh opravljamo, je dejala ministrica in poudarila, da pospešeno in zelo intenzivno delajo na tem, da ponovno zgradijo blagovno znamko državne uprave.
Kaj predlagajo na ministrstvu za javno upravo?
Plačni sistem je po njenih besedah eden bistvenih elementov, a so tudi drugi. Tako v procese zaposlovanja uvajajo kompetenčne modele. Kot ključno predvideno novost je izpostavila nov selekcijski postopek s centraliziranim zaposlovanjem uradnikov. “Postopki javnih natečajev bi bili vodeni iz enotne točke, enkrat mesečno bi se ta vrata razprla, pobrale vse potrebe vseh državnih organov in v bistvu dejansko preverilo, ali kandidati imajo kompetence, znanja, ki jih v državni upravi, javni upravi tudi sicer potrebujemo,” je pojasnila Ajanović Hovnik.
Kandidati, za katere bi ugotovili, da ta znanja imajo, bi se nato uvrstili v nadaljnje selekcijske postopke, ki bi se vršili prek organov, ki dejansko te kadre potrebujejo. Tudi če kandidat na koncu ne bi bil izbran za neko delovno mesto, pa bi, če bi bil v predhodnem postopku prepoznan kot primeren kandidati za zaposlitev, to veljalo dve leti in v tem času, če bi se znova prijavil za drugo delovno mesto znotraj državne uprave, ne bi bilo potrebe po ponovnem preverjanju njegovih kompetenc.
Predvideno je, da bo postopek elektronsko voden, vse zadeve se bodo vršile prek e-uprave. S tem bodo po besedah ministrice postopki bolj transparentni, odprti, tudi bolj pravični, hkrati pa zagotovljena neka ekonomičnost sistema. Kot je še dodala ministrica, želijo po eni strani “detabuizirati politično izpostavljanje posameznikov”, na drugi pa dejansko zagotoviti, da v sistem prihajajo ljudje, ki jih ta dejansko potrebuje. Takšen sistem je po njenih besedah že vpeljalo več evropskih držav.
Med ostalimi ključnimi novostmi, ki jih prinaša predlog zakona, je ministrica navedla ponovno vzpostavitev izpita iz javne uprave, obvezna periodična usposabljanja, ki bodo potem pogoj za napredovanje, in oživitev štipendijske politike. Predvideno je tudi, da zaposlenemu preneha delovno razmerje ob izpolnitvi polnih pogojev za zaposlitev. Tako bi javnemu uslužbencu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti, prenehala veljavnost o zaposlitvi. Bi se pa delovno razmere lahko nadaljevalo, če bi za to obstajal interes na obeh staneh.
Spremembe tudi pri dopustih
Predvideno je, da bi z zakonom uredili tudi dopuste. Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar je pojasnil, da so trenutno v državni upravi pri številu dni dopusta, ki ga imajo zaposleni, velike razlike. Medtem ko imajo začetniki tudi le 16 dni dopusta, imajo lahko starejši, na vodstvenih položajih, tudi 40 dni. In tu želijo najti neko ravnovesje.
Kot je dejal, predlagajo, da bi začetnik v državni upravi dobil 20 dni dopusta, nato število dni dopusta narašča skozi delovno dobo do 24 dni. Namesto dosedanjih treh dni dopusta bi zaposlenemu za vodenje pripadel dan dopusta, ob pogoju, da je enoto vodil vsaj štiri mesece. Dan dopusta bi lahko dobil tudi za uspešnost. Do največ pet dni bi javnim uslužbencem pripadlo za zahtevnost dela. Pri dneh dopusta, ki so vezani na osebne okoliščine, spremembe niso predvidene, je pojasnil Pogačar.
Ministrica je napovedala usklajevanje s sindikati in tudi z občinskimi združenji, saj tudi občinske uprave delujejo na podlagi tega zakona. Ob tem bo zakon tudi v javni razpravi. Vse postopke želijo končati do konca letošnjega leta ter začeti z uveljavljanjem zakona v prihodnjem letu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje