Menu ItemEkipa N1 se je pridružila čiščenju najbolj onesnažene jame pri nas. Gre za udornico Ravnica pri vasi Juršče v občini Pivka, iz katere so - pa čeprav z deli niti slučajno niso še pri koncu - že potegnili več smeti kot iz vseh kraških jam v Sloveniji v zadnjih 50 letih skupaj. Delo je izjemno naporno, da bi odpadke odstranili, so celo morali kar 25 metrov globoko spustiti manjši bager. Kako je videti pol milijona vreden projekt in verjetno najobsežnejše čiščenje jame v Sloveniji? Kdo in zakaj je tako velike količine smeti sploh vrgel v jamo? Objavljamo posnetke iz zraka.
Udornica oziroma jama Ravnica v občini Pivka velja za eno najbolj onesnaženih jam pri nas. Na Inštitutu za raziskovanje Krasa ZRC SAZU namreč ocenjujejo, da je zasuta s kar 4.000 kubičnimi metri smeti.
“Lahko smo relativno srečni, da imamo načrt jame in vemo, da je globoka 30 metrov. Na podlagi tega smo prišli do kvantitativne ocene 4.000 kubičnih metrov. Res pa je, da je jama izmerjena, ne bom rekel površno, ampak v grobih gabaritih in tukaj vsak dodatni meter površine ali prečnega preseka lahko pomeni zelo veliko napako, nekaj 100 kubičnih metrov,” je pojasnil Mitja Prelovšek z inštituta. Če bi imeli jamarji na razpolago 3D posnetek jame pred onesnaženjem, bi lahko količino odpadkov ocenili na kubični meter natančno.
Gre za najobsežnejše čiščenje jame v Sloveniji in ga jamarji sami ne bi zmogli, zato pri odstranjevanju odpadkov pomagajo delavci komunalnega podjetja Publikus, ki so do zdaj iz jame izvlekli okoli 1.800 kubičnih metrov odpadkov. “To je več odpadkov, kot se jih je iz vseh kraških jam v Sloveniji odstranilo v zadnjih 50 letih skupaj,” je ogromno količino smeti ponazoril direktor komunalnega podjetja Publikus Igor Petek.
Prelovšek je razložil, da večino jam sicer jamarji očistijo sami. “Znanih je nekaj deset jam, v katerih je odvrženih več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. To je tista meja, ki je jamarji ne moremo očistiti. Že manjša količina, denimo deset kubičnih metrov, je za nas zelo zahtevna. Jame imajo namreč majhne vhode, čiščenje poteka ročno, zaradi vertikalnosti in padanja odpadkov iz vreč pa obstaja zelo velika možnost, da se bo jamar pri tem poškodoval.”
Po njegovih besedah so v zadnjega pol stoletja organizirali od 130 do 150 jamskih čistilnih akcij, v katerih so odstranili 1.000 kubičnih metrov odpadkov. “Ta količina je v primerjavi z Ravnico relativno majhna, vendar moramo upoštevati, da čiščenje Ravnice poteka strojno.”
Kako? Z deli so začeli v začetku leta. Petek je za N1 razložil, da so v jamo s posebnim dvigalom najprej spustili bager, na terenu pa poleg strojnika, ki upravlja z žerjavom, vsak dan delata še dva delavca – eden v jami, drug na površju. “V Ravnici najprej delavec pregleda površino deponije in po slojih preverja vsebino odpadkov, saj poskušamo smeti vsaj delno ločiti že v jami. Odpadke delavec z bagrom naloži v zabojnik, strojnik pa ga z žerjavom dvigne iz jame.” Na površju, kjer so postavljeni zabojniki za specifične odpadke, denimo kovinske kose, sledi še grobo sortiranje. “Te zabojnike pa sproti odvažamo v Center za ravnanje z odpadki Suhadole,” je pojasnil.
Jama kot “uradna” deponija
V jami prevladujejo mešani komunalni odpadki, gradbeni material, med kosi starega železa delavci najdejo dele vozov, loncev, koles, motorjev, celo kakšen kos orožja. Petek je dejal, da je med odpadki tudi precej pepela, kar pomeni, da je deponija večkrat gorela.
A kako so se smeti v jami sploh znašle? Strokovna sodelavka projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA Eva Šabec Korbar je obrazložila, da je vsaka vas v preteklosti imela v bližini lokacijo, kamor so prebivalci odlagali odpadke. “Vse do 90. let prejšnjega stoletja urejenega odvoza odpadkov, kot ga poznamo danes, kaj šele ločevanja, ni bilo. Dostop do Ravnice je bil enostaven, saj je tik ob cesti, zato kot deponija ni služila le vaščanom Juršč, ampak za širšo okolico oziroma celotno spodnjo Pivko.”
Ne le, da je jama blizu ceste in naselja, zaradi velikosti je dovolj prostora za zares veliko odpadkov, hkrati pa je še navpična. “Kar pomeni, da je bil dostop do smeti onemogočen, s tega vidika pa je bila jama sanitarno ustreznejša kot odprto odlagališče, kjer se lahko razvijajo različni glodalci in nato prenašajo bolezni. Za tisti čas je bila to zelo praktična lokacija,” je ponazoril Prelovšek.
Šabec Korbar je povedala, da ljudje takrat enostavno niso imeli druge možnosti, kot pa smeti metati v naravo. “Zavest o odpadkih je bila drugačna, znanje o tej problematiki pa omejeno, zato so poskušali narediti najboljše, kar so takrat vedeli in znali.”
V inštitutu za raziskovanje krasa so Prelovškovih besedah s pomočjo katastra jam lahko določili točno obdobje, kdaj je Ravnica postala deponija. “Imamo zapisnik, v katerem so prav naši člani zabeležili, da so že leta 1972 opazili, da je nekdo ob jamo postavil rampo in začelo se je odlaganje odpadkov. Po drugi strani pa zapisnik iz leta 1966 kaže, da takrat odpadkov še ni bilo, zato za jamo točno vemo, da se je onesnaženje začelo znotraj tega obdobja.”
“Čistimo grehe iz 80. let”
V začetku meseca so delavci “čistili grehe” iz 80. let prejšnjega stoletja. To so zlahka ugotovilili na podlagi odpadkov, ki so jih našli: večje količine belozelenih vrečk, v katerih je bilo takrat pakirano mleko, embalaže kave iz Italije ali pralnega praška Jolly, našli so tudi sprej Pips za mrčes.
PIVKA.KRAS.PRESIHA
PIVKA.KRAS.PRESIHA
PIVKA.KRAS.PRESIHA
Voda, ki prežema odpadke in priteče skozi pipe
Prelovšek je opozoril, da vse padavine, ki padejo na odpadke v jami, odtekajo v kraško podtalnico. “Ta onesnažena voda se po poti zgolj redči, vseeno pa na na izviru pride ven in konec koncev priteče tudi iz naših pip.” Območje, kjer se Ravnica nahaja, je namreč po njegovih besedah najverjetneje v vodozbirnem območju izvirov Malni. Gre za izvire, iz katerih vodovodni sistem Postojna-Pivka v povprečju dobi kar 90 odstotkov pitne vode.
“Ocenjujemo, da je delež onesnažene vode iz te deponije vseeno relativno majhen. Upoštevati je treba še druge vire onesnaženja, denimo komunalno vodo, sploh neočiščeno iz greznic, vsa druga črna odlagališča, prekomerno kmetijsko rabo prostora in ne nazadnje tudi promet. Ko govorimo o prometu, imamo na eni strani stalno obremenjevanje okolja s prometom, na drugi pa občasne izlive, ki se zgodijo pri iztirjanju vlaka ali pa prevrnjeni cisterni. In ko ta nevarnost uide v kraško podzemlje, jo je nemogoče odstraniti,” je izpostavil.
Skoraj pol milijona vredno čiščenje Ravnice, ki ga v celoti financirata država in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj, bo po besedah Eve Šabec Korbar izboljšal tudi življenjski prostor za jamske živali. “V okviru projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA skrbimo za vrste in habitatne tipe, kar Ravnica je. Onesnažena voda odteče v podzemlje, ki je habitat jamskih živali. Te so na krasu zelo pogoste, a tudi zelo ranljive.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje