Kako mrzlo bo te dni in koliko časa bo mraz še pritiskal

Foto: PROFIMEDIA

Prva polovica tega tedna bo predvsem zjutraj postregla z zelo nizkimi temperaturami. Ob pravih pogojih bi lahko ponekod temperature segle do –10 stopinj Celzija, je za N1 povedal dežurni prognostik z Agencije RS za okolje Urban Žagar. Mraz ne bo vztrajal prav dolgo, saj v četrtek prihaja otoplitev.

Pred nami je nekaj mrzlih dni, ko se bodo najnižje temperature spustile precej pod ničlo. Kot je dejal dežurni prognostik z Agencije RS za okolje Urban Žagar, bo najhladnejši zrak nad nami v prvih treh dneh tega tedna.

Po napovedih bodo najnižje temperature v torek in sredo na višini 1.500 metrov z manjšimi nihljaji okoli –10 stopinj, medtem ko bo na višini okoli 700 –7 stopinj Celzija. V nižinah se bo po Žagarjevih besedah učinek hladnega zraka najbolj poznal, ko se bo razjasnilo nebo. Nizka oblačnost, ki prevladuje v notranjosti države, in šibak veter namreč preprečujeta, da bi se ponoči močneje ohlajalo. “Da so jutra res mrzla, mora biti noč mirna in jasna, po možnosti pa mora tla prekrivati tudi snežna odeja,” je pogoje za nizke temperature opisal vremenoslovec.

Snega po nižinah ni veliko. Nekaj ga imajo na Dolenjskem, Kočevskem in Notranjskem, manj pa na Štajerskem. Kot je dejal Žagar, bi lahko bilo sredino in četrtkovo jutro prav zaradi snega zelo hladno. Tako bodo jutranje temperature v sredo in četrtek okoli –7 in –8 stopinj, v krajih s snežno odejo in mraziščih pa bo lahko tudi okoli –10 stopinj Celzija. Dnevne temperature se bodo povzpele nad ledišče. Danes in jutri je pričakovati dnevne temperature med 1 in 3 stopinjami Celzija.

V četrtek se bo začela postopna otoplitev. Jutra bodo po Žagarjevih besedah še vedno mrzla, tako lahko denimo v petek še vedno pričakujemo temperature okoli –5 stopinj Celzija. Nato pa bo tudi zjutraj nekoliko topleje. Že v sredo in četrtek se bodo začele višati tudi dnevne temperature. Po napovedi dežurnega prognostika se bo v četrtek čez dan ogrelo do pet stopinj, v petek bo še kaka stopinja več.

Ker bodo dnevne temperature povečini nad lediščem, vremenoslovec Žagar poudarja, da ne moremo govoriti o izjemnem ali polarnem mrazu. “To bodo zimske temperature, nič izjemnega,” je dejal.

Kaj so mrazišča?

Ob prebiranju napovedi lahko pogosto zasledimo, da bodo najnižje temperature v mraziščih. Tam so padli tudi slovenski rekordi. Na mrazišču v Babnem polju so v letih 1956 in 1968 izmerili uradno najnižjo temperaturo –34,5 stopinje Celzija. Neuradni rekord pa je leta 2009 padel v mrazišču Mrzla Komna, kjer je bila najnižja izmerjena temperatura –49 stopinj Celzija.

Kot je pojasnil Žagar, so mrazišča lahko točke v kraških uvalah in vrtačah ali pa večja območja, kot so doline in planote. To so običajno zaprte doline, kamor veter, ki bi mešal zrak, ne seže. V te doline se nato ujame hladen zrak, ob jasni in mirni noči ter snežni odeji pa so lahko najnižje jutranje temperature tudi ekstremno nizke, je ponazoril Žagar. Med najbolj poznanimi mrazišči so Pokljuška planota, Mrzla Komna, Babno polje in Loški Potok.