Kako namerava Slovenija po uvedbi ameriških sankcij zaščititi sodnico Beti Hohler?

Minuli teden so ZDA uvedle sankcije proti sodnicam Beti Hohler, Solomy Boossa iz Ugande, Luz del Carmen Ibáñez Carranza iz Peruja in Reine Alapini-Gansou iz Benina. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so navedli, da so sankcije proti štirim sodnicam uvedli kot odziv na nezakonite ukrepe Mednarodnega kazenskega sodišča proti ZDA in Izraelu.

"Tega koraka ne jemljemo zlahka. Odraža resnost grožnje, s katero se spopadamo zaradi politizacije in zlorabe moči Mednarodnega kazenskega sodišča," so takrat zapisali v odzivu. Sankcije so bile uvedene proti četverici sodnic, katerih premoženje je v ZDA ali pod nadzorom ameriškega subjekta. Kot je takrat poročal portal Euronews, bodo sankcije lahko resno vplivale na njihovo zmožnost opravljanja vsakodnevnega dela.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je pred enim tednom dejala, da Slovenija odločitev obžaluje in da gre za neposreden napad na sodišče in njegovo neodvisnost. Ob tem je napovedala, da bo zunanje ministrstvo ameriški strani odgovorilo tudi prek diplomatske pošte.

"Slovenija bo zaradi uvrstitve državljanke članice Evropske unije na sankcijski seznam ZDA predlagala takojšnjo aktivacijo akta Evropske unije o blokiranju," so navedli na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Zanimalo nas je, kakšne ukrepe je v tem času že sprejela Slovenija in kakšne načrte še ima. Tanja Fajon je za N1 dejala, da se je o tej temi v sredo popoldne pogovarjala z nizozemskim zunanjim ministrom, saj je sodišče na nizozemskem ozemlju.

"Vsak dan smo zelo aktivni, da zaščitimo tako sodišče kot slovensko sodnico Hohler. Aktivnosti potekajo predvsem v smeri, da bi aktivirali tako imenovani zakon o blokadi, to je mehanizem, ki zaščiti podjetja in državljane EU pred sankcijami tretjih držav," je pojasnila Fajon.

Poudarila je, da je Slovenija ves čas v navezi z Nizozemsko, o vprašanju sankcij pa "poteka intenzivna diplomacija". "Z nizozemskim kolegom sva dolgo govorila, kaj bi lahko naredila, da bi zaščitila slovensko sodnico pred sankcijami, saj gre vendarle za blokado njenega računa," je navedla.

Dodala je, da je treba nujno zaščititi delo sodišča, Slovenija pa bo naredila vse, kar je v njeni moči, da sodnici Hohler pomaga, da bo lahko še naprej nemoteno opravljala delo sodnice na ICC. "Gre pa tudi za vprašanje sorazmernosti teh sankcij. Zavedamo se namreč, da so bile sankcije uvedene zgolj zoper štiri sodnice iz majhnih držav. Videti moramo, kako se bo stvar razvijala še naprej," je dejala zunanja ministrica.

Na uvedbo sankcij zoper štiri sodnice se je ostro odzval tudi preostali del državnega političnega vrha. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dejala, da gre za skrb vzbujajočo odločitev, ki ni sprejemljiva. "Nobena država ne bi smela groziti tistim ali kaznovati tistih, ki služijo mednarodnemu pravu in vladavini prava. ICC je neodvisna sodna institucija," je zapisala predsednica.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je sporočila, da gre pri uvedbi sankcij za "resen in nesprejemljiv pritisk na neodvisno delovanje ICC", predsednik vlade Robert Golob pa je potezo ZDA obžaloval. "Slovenija je in bo še naprej neomajna podpornica neodvisnosti in nepristranskosti te osrednje mednarodne kazenskopravne sodne institucije in delovanja njenih zaposlenih," je zapisal.

S pismom podpore se je po uvedbi sankcij oglasila tudi skupina Slovenk. Obsodile so ameriški pritisk na neodvisno pravosodje, slovenski sodnici Beti Hohler pa so izrekle podporo, saj da je simbol integritete in strokovnosti. "Njena strokovnost, neodvisnost in integriteti zavezana sodniška kariera so jamstvo za visoko profesionalno in neodvisno delovanje pravosodnih institucij, tudi ICC," so zapisale.