Menu Item
Že nekaj tednov se po Evropi vrstijo odpoklici živil in surovin, ki vsebujejo aditiv gumi iz zrn rožičevca (E410), v katerem je bila ugotovljena prisotnost rakotvornega aditiva etilen oksid. Po zadnjih podatkih je bilo iz prodaje umaknjenih že več kot 150 živilskih izdelkov.
Etilen oksid se na semenih sezama uporablja kot sredstvo za sterilizacijo v državah, kjer se ta hrana proizvaja, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Uporaba aditiva v Evropski uniji pri pridelavi hrane ni dovoljena, največja vrednost ostanka etilen oksida pa je zakonsko določena, in sicer znaša 0,05 miligrama na kilogram živila.
Kot še pojasnjujejo na NIJZ, zaradi izjemne naravne strupenosti aditiva ni mogoče postaviti varnega odmerka, temveč morajo proizvajalci kar najbolj zmanjševati izpostavljenost živil aditivu. Etilen oksid se v pridelavi hrane ponekod uporablja tudi kot biocid oziroma kot sredstvo za zatiranje škodljivcev. Površine nekaterih surovih živil tako s procesom zaplinjenja sterilizirajo, vendar tovrstni ukrepi v Evropski uniji niso dovoljeni.
Etilen oksid ima genotoksične rakotvorne lastnosti, poleg tega lahko vpliva na plodnost in živčni sistem, zato pomeni resno tveganje za zdravje ljudi, še posebej ob ponavljajoči se izpostavljenosti, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo, da so večino podatkov o vplivih na zdravje ljudi do zdaj pridobili pri ljudeh, ki so mu bili izpostavljeni prek vdihavanja. Biološka razpoložljivost snovi je po zaužitju manjša kot pri vdihavanju, a podatki o deležu absorbiranega etilen oksida po zaužitju niso na voljo.
V katerih primerih je škodljiv za zdravje?
Uporaba aditiva gumi iz zrn rožičevca, ki ima oznako E410, je v živilski industriji zelo razširjena, vendar se ga uporablja v izredno majhnih količinah, zato je praviloma tudi vsebnost etilen oksida v končnem produktu zelo majhna.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da je etilen toksičen in genotoksičen. Lahko ga vdihavamo ali ga zaužijemo z živili, toksičnost pa je odvisna od koncentracije ostankov etilen oksida, od zaužite količine ter od trajanja izpostavljenosti. Etilen oksid se sicer že desetletje uporablja za sterilizacijo medicinskih pripomočkov, še dodajajo na ZPS.
Pri evropskem programu Roadmap on carcinogens (Časovni načrt o rakotvornih snoveh) sicer ocenjujejo, da je skoraj 47 tisoč delavcev v EU potencialno izpostavljenih etilen oksidu. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) ga uvršča v skupino 1 glede na rakotvornost, saj povzroča levkemijo, limfom in raka dojk, povezan pa je tudi s spontanimi splavi, z genetskimi okvarami, poškodbami živčevja, periferno paralizo, oslabelostjo mišic in motnjami v spominu in razmišljanju. “Akutni učinki in zgodnji simptomi izpostavljenosti etilen oksidu lahko povzročijo bolečine v očeh, boleče grlo, težko dihanje, zamegljen vid, omotico, slabost, glavobol, krče, mehurje, bruhanje, kašljanje, povečano možnost splava pri delavkah, degeneracijo mod in zmanjšano koncentracijo semenčic pri delavcih,” še pojasnjujejo v okviru pobude.
Uporaben tudi pri sterilizaciji medicinskih pripomočkov
K medicinskim pripomočkom, ki jih sterilizirajo s pomočjo etilen oksida v plinskem stanju, sodijo injekcijske igle, katetri in tudi palčke, ki jih zdravstveni tehniki uporabljajo za jemanje vzorcev pri testiranju na koronavirus. Vendar na Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da količina ostankov etilen oksida v medicinskih pripomočkih ni škodljiva zdravju.
“Količina je namreč tako majhna in izpostavljenost materialu tako kratka, da je količina etilen oksida, ki bi lahko prodrla v naše telo, povsem zanemarljiva,” so še zapisali na ZPS. Poleg tega morajo proizvajalci po končanem postopku sterilizacije medicinskih pripomočkov redno preverjati vsebnost ostankov rakotvornega polizdelka, pripomočke, ki so jih z uplinjenim etilen oksidom razkužili, pa morajo še nekaj časa prezračevati, da se toksin dokončno izloči iz materialov.
Tudi na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) pojasnjujejo, da je etilen oksid sam po sebi znan kot toksičen reagent, vendar je prepričanje, da so “medicinski pripomočki z njim premazani”, zmotno. “Je standardno uporabljena učinkovina za sterilizacijo medicinskih pripomočkov, saj uniči mikroorganizme, vključno s sporami, ki bi, če bi ostali prisotni na pripomočkih, lahko dejansko pomenili tveganje, ki ne odtehta potencialne koristi uporabe pripomočka,” pojasnjujejo na JAZMP in dodajajo, da se tak postopek sterilizacije uporablja že desetletja, pri sterilizaciji pa se poleg tega izvaja rutinska kontrola, pri kateri preverjajo kemične, fizikalne in biološke lastnosti steriliziranih pripomočkov.
Med izdelki, ki jih od julija množično umikajo tudi s slovenskih polic, se je znašlo največ različnih sladoledov. Umikajo pa tudi sadne jogurte, kefirje in različne napitke. Podatki o umaknjenih in odpoklicanih izdelkih so zbrani na spletni strani uprave za varno hrano, kjer jih dopolnjujejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje