Menu Item
Pred dvema tednoma se je Ljubljana po kakovosti zraka znašla na repu evropskih mest, je pokazala preglednica Evropske agencije za okolje (EEA). Na ljubljanski občini pravijo, da mesta na lestvici niso obravnavana z enakimi standardi, niti niso primerljive vrednosti merilnih postaj.
Ali je ljubljanski zrak res med najbolj onesnaženimi v Evropi? Tako je pokazala konec avgusta objavljena preglednica kakovosti zraka v evropskih mestih Evropske agencije za okolje (EEA). Med 372 evropskimi mesti se je slovenska prestolnica znašla na repu, in sicer na 310. mestu glede na povprečne ravni drobnih trdnih delcev (PM2,5) v zraku.
Za odziv smo se obrnili na Mestno občino Ljubljana (Mol). Tam so za N1 uvodoma dejali, da iz raziskave ni popolnoma jasno, kako je EEA prišla do povprečnih letnih vrednosti delcev PM2,5. Še več, po pregledu podatkov so iz Molovega oddelka za varstvo okolja sporočili, da vrednosti, pripisane posameznemu mestu, v resnici temeljijo na različnih izhodiščih.
Za Ljubljano so denimo uporabili podatke treh merilnih mest agencije za okolje (Arso): ena od njih, na prometno zelo obremenjeni Celovški cesti, ima status prometne postaje, medtem ko imata drugi dve, Arsova za Bežigradom in viška v bližini Ceste v Mestni log, status zaledne postaje. Te imajo praviloma nižje vrednosti trdnih delcev in boljšo kakovost zraka kot prometne, kjer so merjene neposredne emisije iz prometa.
Kot so razložili na Molu, je EEA pri primerjavi kakovosti zraka v različnih mestih kot merilo uporabljala različno število merilnih mest z različnimi statusi.
Ponekod so po njihovih besedah uporabili zgolj eno merilno mesto, in še to zaledno, ali pa skoraj sama zaledna merilna mesta. “Povprečna vrednost v takem primeru je seveda občutno nižja,” so zapisali.
“Trdimo, da mesta niso obravnavana z enakimi standardi, niti niso primerljive vrednosti zalednih merilnih postaj. Če je merilnik v parku ali na drugi podobni lokaciji, so vrednosti seveda lahko zelo nizke in dejansko ne pokažejo realnega stanja,” so nadaljevali. Poudarili so, da nikakor ne želijo dvomiti o izmerjenih vrednostih, temveč zgolj izpostavljajo, da je lestvica, o kateri se govori, nastala na podlagi podatkov, ki niso neposredno primerljivi.
Arsu in EEA bodo zato predlagali, naj pri prihodnjih merjenjih predpišeta, da naj bo polovica merilnih mest ob prometni cesti, druga polovica pa v zaledju.
Kaj so trdni delci?
Delci PM10 so delci s premerom, manjšim od 10 mikrometrov, PM2,5 pa s premerom, manjšim od 2,5 mikrometra. Meritve delcev PM10 tako zajemajo vse delce, manjše od tega, tudi delce PM2,5.
Delci, večji od 10 mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, prodrejo tudi v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, v tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje, so dejali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Lahko so naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri vključujejo morsko sol, talne delce, ki so se ponovno dvignili v zrak, puščavski in cvetni prah, antropogeni viri pa emisije iz zgorevanja goriv (v termoenergetskih objektih in industriji), ogrevanja stavb in prometa. V naseljih so glavni viri delcev izpusti iz individualnih kurišč in prometa ter delci s cestišč. Ker imajo ti delci nizke višine izpustov, običajno pod 20 metri, prispevajo k onesnaženosti zraka pri tleh.
Slabše pozimi ter v dolinah in kotlinah
V Ljubljani meritve delcev PM2,5 potekajo od leta 2005, mejna vrednost (20 mikrometrov na kubični meter) pa v zadnjem desetletju ni bila presežena. Izjema so zgolj občasna preseganja v času kurilne sezone, ko je trdnih delcev več zaradi kurjenja, obenem pa so pogoji za redčenje izpustov v tem obdobju leta večkrat neugodni, so za N1 pojasnili na Arsu.
Izpusti škodljivih snovi lahko v hladnih mesecih v zraku ostanejo dlje časa, ob več dni trajajočih temperaturnih obratih pa se lahko v razmeroma majhnem volumnu zraka nabere veliko onesnaženja, so nadaljevali in dodali, da je situacija najbolj problematična v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer je gostota prebivalstva največja in je tudi izpustov običajno največ – kar je tipično prav za Ljubljano.
Zrak po vsej Sloveniji iz leta v leto boljši
Zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp so po vsej Sloveniji, ne le v Ljubljani, pogoji za redčenje onesnaženja zraka v hladnem obdobju leta pogosto slabi. To pomeni, da kljub popolnoma enaki količini izpustov v ugodnih vremenskih razmerah, kot so veter in padavine, dihamo čist zrak, v neugodnih, ko nastopi temperaturni obrat, pa je zrak bistveno bolj onesnažen.
Severna Evropa denimo zaradi boljšega prevetrenja diha manj onesnažen zrak kljub enaki količini izpustov.
Vendarle pa se količina delcev PM2,5 v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje.
Kot še kaže poročilo Arsa o kakovosti zraka iz leta 2022, tako v Ljubljani kot v večini drugih slovenskih mest tudi vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 upada in v zadnjih letih ostaja pod dovoljeno mejo 35 dni na leto.
Mejo je v letih 2021 in 2022 enkrat prekoračila le merilna postaja v Murski Soboti, kjer so zabeležili 39 takšnih dni. Izboljšanje kakovosti zraka je izrazito: v nekaterih krajih, kot so Ljubljana, Maribor, Zagorje in Trbovlje, so v preteklih dveh desetletjih izmerili tudi po krepko čez sto dni na leto, kjer so bile vrednosti previsoke.
Med vsemi mestnimi občinami v Sloveniji je imelo v zadnjih dvajsetih letih najmanj onesnažen zrak z delci Velenje, saj ima zaradi ugodnega daljinskega ogrevanja malo individualnih kurišč. Med regijami je najmanj onesnažena z delci Primorska, in sicer zaradi dobre prevetrenosti, so pojasnili na Arsu.
Kako se proti onesnaženju borijo na ljubljanski občini?
Po oceni strokovnjakov z Arsa je za izboljšanje kakovosti zraka ključno, da se čim več ljudi ogreva na daljinsko ogrevanje, pri katerem je izpust en sam in nadzorovan. Sistem daljinskega ogrevanja nameravajo razširiti tudi na ljubljanski občini, ki sodeluje v projektu Evropske komisije, imenovanem Misija 100 ogljično nevtralnih evropskih mest do leta 2030.
V akcijskem načrtu razogljičenja mesta je med drugim gradnja plinskoparne enote v Termoelektrarni Toplarne Ljubljana, s katero naj bi 70 odstotkov porabe premoga nadomestili z zemeljskim plinom. Načrtujejo še postopen dvig obnovljivih virov energije v proizvodnji električne energije ter širjenje priklopov in uvajanje tehnologije vtiskavanja vodika, sintetičnega metana in biometana v distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
Predvidene so še gradnja objekta za energijsko izrabo odpadkov, gradnja treh malih hidroelektrarn in krožne plovne poti na Ljubljanici, postavitev sončnih elektrarn na objekte v občinski lasti in širitev vročevodnega omrežja, pa tudi energetske sanacije javnih in drugih objektov.
Obenem nameravajo v celoti razogljičiti Ljubljanski potniški promet z vozili na zemeljski plin, elektriko in vodik ter še dodatno zgraditi kolesarsko infrastrukturo.
Arso smo za konec vprašali še, kakšen vpliv na onesnaženost zraka bo imela predvidena sežigalnica odpadkov v Ljubljani. Z agencije so odgovorili, da bodo v postopku presoje vplivov na okolje za sežigalnico sicer podali mnenje, da pa o vplivu sežigalnice na okolje še ne morejo govoriti, dokler nimajo podatkov o predvideni tehnologiji, ki vključuje tudi informacijo o izpustih.
Ta teden je državni statistični urad objavil, da je v Sloveniji v letu 2022 nastalo 3,2 odstotka manj emisij CO2 in 9,1 odstotka manj emisij trdnih delcev PM 10 kot v letu 2021.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje