Menu Item
Zaradi pregretega ozračja poleti pogosto nastajajo nevihte, ki jih spremljajo tudi udari strel. Kako ravnati, če nas nevihte s strelami zalotijo na prostem, in kako pomagamo, če v človeka udari strela - ga lahko takoj oživljamo?
Poletni popoldnevi pogosto postrežejo z nevihtami. Dele države so te zajele tudi v sredo, ko je v domačina v okolici Ilirske Bistrice udarila strela. 78-letnika so oskrbeli reševalci in ga odpeljali v urgentno ambulanto.
Območje Slovenije je glede na število udarov strel eno od najbolj izpostavljenih v Evropi, je zapisano na strani Slovenskega centra za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev (Scalar). Najpomembnejše je, da se na nevihto pripravimo, torej pred odhodom v naravo v poletnih mesecih vedno preverimo vremensko napoved. Če načrtujemo dejavnosti na prostem, pozorno spremljamo vremensko napoved in morebitna opozorila agencije za okolje, svetujejo.
Kako ravnati, če nas zaloti nevihta s strelami?
A včasih se zgodi, da nas nevihta zaloti “nepričakovano”. Kadar slišimo udar strele, smo že v njenem dosegu in takrat moramo poiskati varno zavetje. Eno takih so ozemljene stavbe in avtomobili s kovinsko konstrukcijo, medtem avtomobili s pomično streho iz mehkega materiala niso varni.
Če nas nevihta zaloti na prostem, poiščimo najbližje varno zatočišče, če to ni možno, pa lahko nevarnost udara strele zmanjšamo na več načinov, piše Scalar.
- Ne zadržujemo se na visokih mestih, kot so gorski vrhovi in grebeni
- Ne zadržujemo se ob visokih drevesih in gorskih previsih
- Ne zadržujemo se na, ob ali v vodi
- Odložimo vse večje kovinske predmete, kot so pohodniške palice ali dežnik
- Poskusimo poiskati suho mesto
- Zatečemo se v kočo, stavbo s strelovodno zaščito ali pa v avtomobil
- Ne dotikamo se kovinskih predmetov ali se pod njimi zadržujemo
- Če nas nevihta zajame na prostem, počepnemo, med nevihto ne stojimo, ne hodimo in ne ležimo
- Po koncu nevihte v zatočišču počakamo vsaj še 30 minut
Če zatočišča ne najdemo in smo na prostem, odložimo kovinske predmete, kot so pohodne palice ali dežnik.
Čim manj bodimo v stiku s tlemi
Nato počepnemo in stopimo z nogami čim bolj skupaj. Če smo v skupini, se je najbolje razkropiti. Če imamo nahrbtnik, blazino ali kaj podobnega, čepimo na teh. Ker lahko nevihte trajajo dlje časa, se lahko na tla tudi usedemo, a pri tem noge stisnemo čim bolj k sebi. Ta položaj se imenuje “nevihtni položaj”.
Zelo pomembno je, da se namestimo čim nižje, vendar ne ležimo na tleh s celotnim telesom. V stiku s tlemi moramo biti čim manj.
Polodprte stavbe, kot so kioski, nadstreški in podobno, niso varne, opozarja Scalar.
Tudi če smo v stavbi, je med nevihto treba upoštevati varnostna navodila. Znano je, da med nevihto ni dobro uporabljati naprav, tako je priporočljivo, da vse električne naprave, ki jih nujno ne potrebujemo, že pred nevihto izključimo. Naprav nikakor ne izklapljamo med nevihto, takrat se ne smemo dotikati kablov in ne uporabljamo ožičenega telefona. Uporaba mobilnega telefona med nevihto ne predstavlja tveganja.
Med nevihto se ne smemo zadrževati ob oknih in kovinskih premetih. Električni tok strele, ki udari v zgradbo, začne potovati po električni napeljavi, telefonskih linijah, radijskih in televizijskih linijah ter tudi vodovodnih napeljav, zato se med nevihto ne smemo niti prhati, kopati ali pomivati posode, navajajo na centru za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev.
Kaj storiti, če strela udari v človeka?
Če pride do poškodbe zaradi udara strele, moramo hitro ukrepati. Takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč na številko 112. Človeka, v katerega je udarila strela, se lahko takoj dotaknemo. Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip, ob morebitnem zastoju srca in prenehanju dihanja lahko življenje rešimo le s poznavanjem tehnik oživljanja. Tudi če poškodovani ne kaže znakov poškodbe, ga mora pregledati zdravnik.
Najpogostejši posledici udara strele sta sicer zastoj srca in prenehanje dihanja, a ob ustrezni prvi pomoči večina poškodovancev preživi. Poleg tega poškodovanci pogosto dobijo opekline, utrpijo lahko tudi okvare živčnega sistema, zlome kosti, izgubo sluha, vida, zmedenost, nezavest, izgubo spomina. Po nekaterih podatkih je smrtnost zaradi posledic udara strele med 15 in 20 odstotki.
Kaj storiti, če se podrejo električni drogovi?
Če električno napravo zajame ogenj, jo skušamo varno izklopiti iz omrežja, nikakor je ne gasimo z vodo. Primeren je le gasilni aparat na prah, opozarja Scalar. Če ognja ne moremo pogasiti, pokličemo na 112.
Če strela podre električne drogove ali pretrga električne žice, se jih ne dotikamo in o tem obvestimo pristojno službo. Če žice padejo na avtomobil in voznik ne more odpeljati mimo, naj potniki ostanejo v avtomobilu in se ne dotikajo kovinskih delov avtomobila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!