Pravi med lahko od ponarejenega razlikujete s preprostimi preizkusi, ki jih naredite tudi doma. Potrebujete, vodo, kis, vžigalico in prste.
Med velja za zelo kakovostno in zdravo živilo in je med Slovenci zelo priljubljen. Če je letina dobra, poprečen prebivalec sončne strani Alp na leto zaužije nekaj več kot kilogram medu, kažejo podatki Statističnega urada. Pa tudi naša mala država se med evropskimi pridelovalci uvršča v sam vrh. Ker pa Evropa z lastno pridelavo ne zadosti povpraševanju po medu, ga veliko uvozi.
Zadnja tržna raziskava v Evropski uniji (EU) pa je pokazala, da je skoraj polovica medu, uvoženega v EU, ponarejena. Tudi zato je nedavno Evropska komisija predlagala, da bi bilo treba na embalažo mešanic medu zapisati vse države, iz katerih je med v mešanici. Ponarejeni med za razliko od pravega vsebuje bistveno manj hranil, bistveno več pa sladkornih sirupov, melase, koruznega sirupa in drugih ojačevalcev okusov in konzervansov. To pa spremeni tudi lastnosti živila, ki jih lahko prepoznamo z nekaj preprostimi preizkusi. Te lahko opravimo tudi doma.
Spletna stran ostanizdrav.si piše, da za preizkuse potrebujemo škatlo vžigalic, vodo, kis in prste. Pa jih poglejmo:
Preizkus s prsti
Na prst kanite kapljico medu. Če se ta razlije, je preveč tekoč in skoraj zagotovo ni pridelan samo v čebelnjaku; pravi med ohrani obliko.
Preizkus z vodo
Natočite kozarec vode in vanj položite žlico medu. Med, ki so mu dodani sladkorji, se bo v vodi stopil, pravi med pa se bo le usedel na dno kozarca.
Preizkus z vžigalico
Ste vedeli, da je med vnetljiv? Suho vžigalico pomočite v med, potem pa jo prižgite tako, da podrgnete ob strani vžigalične škatle. Če je med pravi, bo vžigalica zagorela. Če ne zagori, vsebuje preveč vode, kar je lastnost ponarejenega medu.
Preizkus s kisom
Žličko medu dajte v kozarec in najprej dodajte malo vode, potem pa vanjo kanite še 2-3 kapljice kisa. Vse skupaj premešajte in naslednji dve do tri minute mešanico opazujte.
Če se bo spenila, pomeni, da je med prišel iz tovarne in ne naravnost iz čebelnjaka, kot morda pravi deklaracija na embalaži.
Dobro je vedeti tudi, da med kristalizira, če ga dlje časa pustite na temperaturi med 10 in 20 stopinjami. V trgovinah pa večinoma prodajajo tekoči med, ki ga medarji pridobivajo tako, da med prekuhajo. Takšen med je, piše spletna stran, le pretirano drag sladkor.
In če boste še v dvomih ali ste kupili pravi ali ponarejeni med, boste dvome še najlažje odpravili, če ga boste kupovali v specializiranih prodajalnah oziroma pri čebelarjih in medarjih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje