Kako prepoznati razlike med simptomi RSV, prehlada, gripe, covida ...

Foto:

S hladnim vremenom se bliža tudi sezona jesenskih in zimskih bolezni. Med pogostejšimi so pozimi predvsem bolezni dihal. A te imajo precej podobne simptome. Kako ločiti med gripo, prehladom, covidom-19 in respiratornim sincicijskim virusom?

Prihaja sezona dihalnih obolenj: prehladov, gripe, covida-19 in respiratornega sincicijskega virusa (RSV). Vse te bolezni imajo zelo podobne simptome, zato jih med seboj zlahka zamešamo.

Vendar lahko poznavanje razlik med njimi pomembno pripomore k temu, da se prej pozdravimo.

RSV

RSV je zelo nalezljiv virus, ki prizadene predvsem dihala. Najpogosteje se pojavi pri dojenčkih in majhnih otrocih, čeprav lahko zbolijo tudi odrasli. Simptomi RSV so podobni simptomom navadnega prehlada in lahko vključujejo naslednje:

zamašen nos ali izcedek iz nosu,
kašljanje in kihanje,

vročina,
vneto grlo,
piskanje v pljučih ali težko dihanje.

V resnejših primerih, zlasti pri dojenčkih, starejših ali ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, lahko RSV povzroči resnejša stanja, kot sta bronhiolitis ali pljučnica.

Zdravljenje običajno vključuje lajšanje simptomov, pri hujših oblikah bolezni zdravljenje poteka v bolnišnici. V Sloveniji se letošnja sezona RSV še ni začela, kažejo podatki NIJZ. Za zdaj so zabeležili samo en primer.

Prehlad

Prehlad je ena izmed najpogostejših bolezni v hladnejših mesecih. Povzročajo ga različni virusi, najpogosteje različne vrste rinovirusov. Simptomi prehlada so:

zamašen nos ali izcedek iz nosu,
kihanje,
vneto grlo,
kašelj,

blaga vročina (redko).

Za razliko od RSV so simptomi prehlada običajno blagi in ne povzročajo resnih respiratornih zapletov. Prehlad običajno izzveni v tednu ali dveh. Pri zdravljenju prehlada pomagata počitek in pitje zadostne količine tekočine.

Povečano število obiskov ambulant, a primerno sezoni

Na NIJZ opažajo, da se je v preteklem tednu zaradi akutnih okužb dihal povečalo število obiskov primarnih zdravstvenih ambulant. Ocenjujejo, da je število primerno sezoni. Obiskov zaradi gripe je bilo malo, navajajo na svoji spletni strani. Okužbe z virusom SARS-CoV-2 so prejšnji teden predstavljale 8,7-odstotka vseh prehladnih obolenj.

Med drugimi virusnimi povzročitelji okužb dihal so prevladovali rinovirusi (v 22 odstotkih testiranih vzorcev), njihov delež je bil nekaj nižji kot prejšnji teden. Delež pljučnice je med 12- in 14-odstoten, kažejo podatki. Obiskov zaradi gripe je bilo malo.

med, ingver, česen, limona, čaj, jesen, odpornost, imunski sistem, prehlad, domače zdravilo, domača, zdravila — Pri lajšanju prehlada si lahko pomagamo tudi z domačimi pripravki: čajem, ingverjem, česnom … (Foto: PROFIMEDIA)

Gripa

Gripa je nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi influence. Simptomi gripe se običajno pojavijo nenadoma in so lahko intenzivnejši od prehlada. Glavni simptomi vključujejo:

visoko vročino (pogosto nad 38 °C),
bolečine v telesu,

utrujenost ali izčrpanost,
kašelj,
vneto grlo,
zamašen nos,

glavobol.

Gripa lahko povzroči resne zaplete, zlasti pri majhnih otrocih, starejših in osebah s pridruženimi bolezenskimi stanji. Najboljši način zaščite ranljivih skupin je cepljenje, ki poteka po zdravstvenih domovih po Sloveniji.

Pri zdravljenju simptomov gripe lahko pomagajo protivnetna zdravila, če jih le vzamete pravočasno.

Covid-19

Covid-19 je virusna okužba, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Simptomi so podobni gripi in prehladu, a z veliko resnejšimi učinki. Simptomi covida-19 so:

vročina ali mrzlica,
kašelj,

zasoplost ali težko dihanje,
utrujenost,
vneto grlo,
izguba okusa ali vonja (prepoznaven simptom),
bolečine v telesu,
glavobol,
zamašen nos ali izcedek iz nosu,
driska.

Simptomi covida-19 se lahko razlikujejo od blagih do hudih. Tudi po prebolelem virusu se pri nekaterih osebah pojavi dolgotrajni covid, simptomi pa pri njih lahko vztrajajo še več tednov ali mesecev.

Za razliko od gripe se covid-19 lažje širi in lahko povzroči resnejše zaplete, zlasti pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ali osnovnimi zdravstvenimi težavami. Za preprečevanje širjenja bolezni je nujna samoizolacija obolelih.

Kako se zaščititi?

Čeprav omenjene bolezni povzročajo virusi, obstaja nekaj splošnih korakov, s katerimi se lahko zaščitite. Poleg omenjenega cepljenja pomagajo tudi dobre higienske navade: izogibajte se dotikanju obraza, redno si umivajte roke, umivanje z vodo in milom pa naj traja vsaj 20 sekund. Kašljajte v rokav ali robec.

Ko se zadržujete na območjih z visokim tveganjem, denimo v bolnišnici ali polnem avtobusu, si nadenite masko, ki prav tako pomaga pri preprečevanju bolezni. Ko ste bolni, ostanite doma in bolezni ne raznašajte naokoli. Če imate zaradi bolezni vi ali nekdo, ki ga poznate, težave z dihanjem, bolečine v prsnem košu ali druge znake resne bolezni, je pomembno, da takoj poiščete zdravniško pomoč.