Čeprav nekateri izražajo pomisleke o resnosti bolezni covida-19, zdravniki obravnavajo tudi primere, ko se zdravstveno stanje bolnika tako poslabša, da ga lahko reši le presaditev pljuč. Pulmolog Matjaž Turel, ki ambulantno spremlja ljudi, ki jih po covidni pljučnici odpustijo iz bolnišnice, je s pomočjo rentgenskih in CT-slik prikazal stanje pljuč med boleznijo in po njej.
Kako so videti pljuča osebe, ki je prebolela covidno pljučnico? Matjaž Turel, pulmolog z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je posnel krajši video, na katerem pojasnjuje in odgovarja ravno na to vprašanje. Kot je povedal, po preboleli bolezni ambulantno spremlja ljudi, ki jih po covidni pljučnici odpustijo. Analize spremljanj prebolevnikov kažejo, da se v 90 odstotkih primerov pljuča “lepo popravijo”.
Turel je tako s pomočjo rentgenskih posnetkov pokazal pljuča osebe, pri kateri so se spremembe v pljučih zgostile. “Dva dni pozneje so postali madeži vse bolj gosti, vse več jih je bilo. Nastalo je vnetje v pljučih, ki ga je povzročil koronavirus,” je pojasnil. Čeprav se je zdravstveno stanje bolnika stabiliziralo in ni potreboval respiratorja, je potreboval dodaten kisik.
Potreboval je presaditev pljuč
V nekaterih primerih covidna pljučnica za seboj pusti trajne posledice. Turel je zaplete pri poteku covidne pljučnice prikazal s pomočjo CT-posnetkov. “Gre za bolj natančno rentgensko metodo vpogleda pljuč. Mesec dni po prihodu v bolnišnico je imel bolnik, kot je razvidno s slik, na pljučih vidne spremembe, čeprav je bil takrat bistveno boljši in ni potreboval kisika. Vendar so vidne spremembe,” je razložil.
Dodal je, da je bolnik nekaj dni po okužbi začel težko dihati. “Ob prihodu v bolnišnico na rentgenskem posnetku ni bilo česa videti, mogoče le nekaj nežnejših sprememb. Vendar je bila pljučem povzročena akutna okvara, da je bilo treba bolnika že kmalu priklopiti na ventilator. Njegova pljuča so bila v celoti megličasta, prišlo je tudi do razpoka pljuč. Zdravstveno stanje se je slabšalo,” je dejal Turel.
Že slabe tri dni zatem so bolnikova pljuča postala povsem bela. “Pljuča niso bila več sposobna izmenjavati kisika iz okolja, niti kisika, ki je bil uveden z ventilatorjem. Zato je bilo treba bolnika priklopiti na izventelesno membransko oksigenacijo. V tem primeru se bolnikova pljuča niso popravljala,” je pojasnil pulmolog.
Čeprav nekateri bolniki to fazo zdravljenja preživijo brez presaditve, se zdravstveno stanje predstavljenega bolnika ni izboljšalo, in potrebna je bila presaditev pljuč. “Po presaditvi je potrebna dolgotrajna rehabilitacija, tudi življenje po presaditvi ni povsem enako kot prej. Bolnik mora tudi ves čas jemati zdravila proti zavrnitvi organov, ki tudi niso povsem brez stranskih učinkov,” je še dejal Matjaž Turel iz UKC Ljubljana.
Sicer pa so v ljubljanskem kliničnem centru med epidemijo covida-19 opravili 197 transplantacij, od tega 27 transplantacij pljuč, pet jih je bila posledica covida-19.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje