Menu Item
Kako živali v ljubljanskem živalskem vrtu preživljajo mrzle zimske dni? Da jih ne zebe, nekaterim pomagajo s talnim gretjem.
V ljubljanskem živalskem vrtu so dobro pripravljeni na zimo. Volkovom, risom, severnim jelenom in drugim v zimskih mesecih zraste gosta dlaka in se pred mrazom obranijo kar sami. Vrstam, ki niso prilagojene nizkim temperaturam, medtem zagotovijo ustrezne prostore. Na mraz sta med drugim občutljivi azijski levinji, ki ju greje talno gretje.
Živalim, kot so volkovi, sibirski tigri, risi, losi, severni jeleni in alpski kozorogi, pozimi zraste gosta podlanka in dolga resasta dlaka, tako da jih dež in sneg ne premočita do kože. Zrak ujet med dlake pa je dober toplotni izolator in kadar ležijo ter se valjajo po snegu, se ta pod njimi ne tali, je za STA pojasnila biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana Irena Furlan.
Vso zimo lahko obiskovalci v živalskem vrtu opazujejo tudi črne štorklje in labode. V naravi se selijo v bolj južne kraje zaradi pomanjkanja hrane, in ne zaradi nizkih temperatur, v živalskem vrtu pa imajo hrano na voljo vse leto. Pri alpskih kozorogih poteka čas parjenja, zato so samci zelo dejavni.
Medvedi se odpravljajo spat
Kot je dejala Furlan pa je popolnoma drugače pri rjavih medvedkah Čupi in Pombi, ki tako kot medvedi v naravi radi predremljeta zimo. Jeseni sta pojedli skoraj dvakrat več kot poleti, da so se jima pred zimo povečale zaloge posebne rjave telesne maščobe in sta pridobili na teži. Trenutno zelo malo jesta in precej mirujeta, zato so jima v živalskem vrtu prenehali ponujati hrano. Pričakujejo, da se bosta kmalu zavlekli v brlog in tam zadremali.
Za daljši čas se jima zniža telesna temperatura za sedem stopinj Celzija, število utripov srca pade s 40 na 10 udarcev na minuto, za 40 odstotkov znižajo presnovo, porabo kisika pa za 50 odstotkov. Med dremežem ne jesta in tudi ne pijeta ter se ne iztrebljata. Prav tako ne urinirata, saj medvedi med tem procesom sečnino reciklirajo v beljakovine, s katerimi obnavljajo mišice, je orisala Furlan.
Vrstam, ki niso prilagojene nizkim temperaturam, medtem zagotovijo ustrezno ogrado ali prostore. Na nizke zunanje temperature so občutljivi primati, zato imajo ogrevane notranje prostore, obiskovalci pa jih lahko opazujejo skozi okna. Ogrevane notranje prostore imajo tudi žirafi, azijski levinji, papige, kljunorožca in slonica Ganga, ki se ob sončnih dnevih sicer rada igra na snegu, je dodala.
“Levinji imata talno gretje v notranjem prostoru prav ob steklu, skozi katerega ju lahko opazujejo obiskovalci. Moti pa ju, kadar obiskovalci trkajo ali celo butajo po steklu. Najbolj so na nizke temperature občutljivi plazilci, dvoživke, žuželke in pajkovci. Nekatere plazilce, ki pozimi otrpnejo tudi v naravi, določen čas prezimujejo v hladnejših prostorih, plazilci s tropskih območij pa imajo vse leto enake temperaturne pogoje. Enako velja tudi za dvoživke,” je pojasnila.
Veliko živalskim vrstam se pozimi spremenijo tudi obroki. Pogosto se poveča količina obroka, saj pri nizkih temperaturah potrebujejo več energije za ohranjanje telesne temperature. Pogosto v živalskem vrtu tudi dodajo ali celo povečajo vitaminske dodatke v obroku.
Od sredine novembra do konca januarja ljubljanski živalski vrt sicer zaradi krajših dni in nižjih temperatur obišče manj obiskovalcev. Vseeno pa po besedah Furlan obiskovalce poskušajo privabiti s prazničnim programom. Otroci se lahko srečajo z dedkom Mrazom in predhodno spoznajo in obiščejo nekatere živali, ki jih ima rad tudi on. Božičku pa lahko otroci pomagajo poiskati izgubljene sani ter spoznajo njegove jelene.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!