Menu Item
Stanje slovenskih mostov se iz leta v leto izboljšuje, še vedno pa je približno 15 odstotkov mostov, nad katerimi bdi direkcija za infrastrukturo, v slabšem stanju. Bolj kritične so razmere v posameznih občinah. Večina jih namreč informacij o stanju mostov nima, v nekaterih pa ne vedo niti, koliko jih imajo. Z zavoda za gradbeništvo zato opozarjajo, da bi morali na državni ravni nujno vzpostaviti poseben sistem, ki bi bil ključen pri ukrepanju ob ekstremnih vremenskih pojavih, kot smo jih videli avgusta lani.
Pred natančno desetimi leti je direkcija za infrastrukturo na mizo dobila skrb vzbujajoče poročilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije, da je stanje določenih mostov pri nas tako slabo, da določenih obremenitev ne morejo več prenesti. Ker za voznike niso bili več varni, je direkcija na več lokacijah prižgala rdečo luč.
Glavna razloga sta bila dva: mostovi so bili v prvi vrsti načrtovani za manjše obremenitve, ko prometa še ni bilo toliko, hkrati pa je država konstanto krčila sredstva za državne ceste, zato so načrtovane obnove stale. Posledično se je stanje mostov močno poslabšalo.
Poleg starosti, zasnove, kakovosti gradnje in materialov, okoljskih vplivov, prometnih obremenitev in izrednih dogodkov je namreč po besedah strokovnjakov z zavoda za gradbeništvo ključno prav vzdrževanje.
“Če bi na isti lokaciji imeli dva identična mostova, pri čemer bi enega pregledovali v rednih intervalih in sproti popravljali ugotovljene pomanjkljivosti, drugega pa zanemarjali, bi bil prvi most po 50 letih še vedno v normalni uporabi, stroški ukrepov v teh 50 letih pa sprejemljivi za upravljalca in družbo. Pri drugem mostu bi poškodbe v 50 letih lahko napredovale toliko, da bi bila že vprašljiva njegova varnost. Posledično bi bili potrebni zelo dragi in zamudni sanacijski ukrepi ali celo zamenjava mostu. Pri tem ne smemo zanemariti dolgotrajnih zastojev in z njimi povezanih okoljskih vplivov, ki so posledica takšnih celovitih sanacij. Tovrstni posredni stroški so po pravilu nekajkrat dražji od samih del na objektu.”
Smo se iz tega kaj naučili? Kako varni so mostovi danes?
V slabšem stanju je 15 odstotkov mostov
Da bi lahko zagotavljala varnost, direkcija (pa tudi Dars) vse mostove na glavnih in regionalnih cestah pregleduje na določeno obdobje — pri tem si pomaga celo z droni. Jeklene in lesene mostove vsako leto, najmanj na pet let pa sledi še glavni obdobni pregled. Ostale mostove pregleda na vsaki dve leti, glavni pregled pa se zgodi enkrat na šest let.
Na podlagi tega direkcija mostove uvrsti na poseben seznam, na vrhu katerega pristanejo najslabše ocenjeni mostovi. Pri tem upošteva tudi pomembnost prometne povezave.
V Sloveniji je trenutno v slabšem stanju približno 15 odstotkov vseh mostov, ki so daljši od petih metrov in nad katerimi bdi direkcija za infrastrukturo, so pojasnili za N1. Taki so denimo most čez Savo Bohinjko na Obrnah in na Bohinjski Beli, most čez Gračnico v Gračnici, most čez Kolpo v Vinici, viadukt čez plaz na Trojanah, most in križišče Rašica ter most čez Branico v Čehovinih.
Dobra novica je, da slabše stanje ne pomeni, da imajo mostovi manjšo nosilnost, temveč da imajo več poškodb zaradi vremenskih in drugih vplivov. “Z namenom zagotavljanja čim daljše trajnosti objektov takšne objekte uvrščamo na vrh seznama obnov,” poudarjajo na direkciji, kjer že tečejo aktivnosti za obnovo omenjenih mostov.
Tudi na zavodu za gradbeništvo ocenjujejo, da so mostovi na državnih cestah in avtocestah v dobrem stanju, po besedah direkcije pa se iz leta v leto izboljšuje. Da bi takšen trend nadaljevali, bi po ocenah direkcije morali obnoviti vsaj 20 do 25 mostov. V veliko slabšem stanju so medtem občinski mostovi.
V nekaterih občinah ne vedo niti, koliko mostov imajo
V primerjavi z državnimi mostovi je stanje v občinah “veliko slabše”, opozarjajo strokovnjaki z zavoda za gradbeništvo. Odvisno je namreč od financ, kadra in znanja na tem področju, ki ga posamezna občina ima. “Nekatere imajo vzpostavljen dober sistem, v večini pa so podatki pomanjkljivi in bo sisteme upravljanja mostov še treba vzpostaviti.”
Po besedah strokovnjakov z zavoda za gradbeništvo večina občin nima podatkov o stanju mostov, v nekaterih pa ne vedo niti, koliko jih imajo.
“Po lanskih poplavah smo dali pobudo, da bi se na državnem nivoju razvil sistem za upravljanje občinskih mostov, saj predvsem manjše občine za kaj takšnega nimajo ljudi in sredstev. Občine bi tak sistem samo uporabljale in redno pošiljale rezultate v centralno bazo. Takšni podatki bi bili ključni za učinkovito ukrepanje pri bodočih naravnih nesrečah. Zaenkrat se še ni premaknilo.”
Razlog za večino zrušenih mostov med lanskoletnimi katastrofalnimi poplavami je bila namreč izguba stabilnosti podporne konstrukcije zaradi intenzivnega izpodjedanja temeljev.” Ekstremni vodni tokovi so povzročili izjemno intenziven dogodek, katerega obseg in intenziteta sta presegla projektne scenarije, upoštevane pri načrtovanju in gradnji teh objektov v času, ko tako ekstremnih dogodkov nismo poznali.”
Pomembno vlogo pri tem so po besedah strokovnjakov z zavoda tudi neočiščeni vodotoki in neurje, ki je teden prej porušilo številna drevesa. Intenzivno deževje je drevesa odplaknilo v struge, plavje pa se je ujelo v mostne konstrukcije, spremenilo vodne tokove in povečalo vodne pritiske. “Sočasno so naplavine pospešile izpodjedanje temeljev, kar je v veliko primerih privedlo do porušitev.”
Iz tega bi se morali po besedah strokovnjakov naučili, da bo treba zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov nujno spremeniti načrtovanje ter vzdrževanje mostov in vodotokov na poplavnih območjih. Samo tako bomo namreč čim bolj zmanjšali ranljivost infrastrukture in zmanjšali posledice tovrstnih pojavov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!