Menu ItemVlada je s sodniki sklenila plačni dogovor, ki na novo določa uvrstitev sodnikov na plačne lestvice. Dogovor sodnikom vrača tudi dodatek za nezdružljivost v višini 10-odstotkov osnovne plače.
Vlada je s sodno vejo oblasti dosegla in sklenila nov plačni dogovor, ki med drugim vsebuje dodatek za nezdružljivost v višini 10-odstotkov. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, generalna sekretarka sodišča in namestnica vodje posvetovalne skupine sodnikov Helena Miklavčič ter predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević so predstavile dosežen dogovor.
Urška Klakočar Zupančič je dejala, da se za povišanje sodniških plač zavzema že dolgo, ker se ji zdi zelo pomembna materialna neodvisnost sodnikov za pravno stabilnost celotne države. “Vesela, da smo na točki, ko je skoraj sklenjen dogovor med izvršilno in sodno vejo oblasti glede sodniških plač.”
Še enkrat je spomnila, da je tudi ustavno sodišče ugotovilo, da to vprašanje ni bilo rešeno, kot bi moralo biti in je potrdilo, kar je sodna veja oblasti opozarjala že več let. “Vesela sem, da se bo to neustavno stanje sedaj odpravilo,” je dejala.
Dodala je, da je ustavno sodišče potrdilo, kar določa ustava, torej da morajo biti dohodki sodnika takšni, da ga obvarujejo pred pritiski, ki bi lahko morebiti vplivali na odločanje. “Torej dovolj visoki, da se zmanjšajo koruptivna tveganja,” je poudarila.
Klakočar Zupančič: Volitve sodnikov v državnem zboru so anomalija
Ob tem je izpostavila še, da je bila precej let sodna veja oblasti v Sloveniji v podrejenem položaju. “Ne samo zaradi premalo avtonomije pri svojem delu in izrazite podplačanosti v primerjavi z ostalimi funkcionarji, ampak tudi zato, ker sodnike voli državni zbor,” je dejala in zagotovila, da je treba to anomalijo odpraviti že v tem sklicu.
“Država, ki se ima za demokratično in pravno ne more in ne sme privoščiti slabo plačanih sodnikov. Morajo biti plačani dostojno, da lahko opravljajo poslanstvo svojega poklica. Vesela sem, da se bo v šestmesečnem roku ta zadeva uredila in da bomo država, kjer so vse tir veje oblasti enakopravne v teoretičnem in praktičnem pogledu,” je dejala Klakočar Zupančič.
Miklavčič: To je korak v pravo smer
Generalna sekretarka sodišča in namestnica vodje posvetovalne skupine sodnikov Helena Miklavčič je dejala, da sodniki in sodnice ocenjujejo današnje dejanje vlade kot korak v pravo smer pri odpravi neustavnega položaja, na katerega so sodniki opozarjali že več kot 15 let.
Poudarila je, da je posebna posvetovalna skupina sodnikov in sodnic v zadnjem letu predstavnikom sedanje vlade intenzivno predstavljali položaj in argumente za izboljšanje tega položaja sodnikov. “Prizadevali smo si za zagotovitev ustavno skladnega materialnega položaja sodnikov, ki je del vladavine prava in del demokratične ureditve Republike Slovenije. Vlada je pokazala, da razume nastali položaj.” je dejala Miklavčič.
Rast plač sodnikov je od leta 2012 občutno zaostajala, ne le za stopnjo inflacije, ampak tudi za drugimi dohodki, saj so plače sodnikov ostajale nespremenjene do novembra 2022, ko so se te dvignile vsem v javnem sektorju. “Zaostajanje plač za več kot 25 odstotkov dejansko pomeni znižanje plač sodnikov in nedovoljen poseg v sodniško neodvisnost,” je poudarila in izrazila pričakovanje, da bo dogovor med vlado in sodniki realiziran tudi z zakonom v roku, ki ga določa odločba ustavnega sodišča.
Ajanović Hovnik: Ni se želelo slišati, da je vlada prepoznala neustavno stanje
Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je dejala, da je že bila v začetku leta večkrat vprašana, od kod interventni dodatek v višini 600 evrov. “Občutek sem dobila, da se ni želelo slišati, da je vlada že januarja prepoznala potencialno neustavno stanje, ki ga je nato potrdilo tudi ustavno sodišče.”
Plače sodnikom zaostajajo zaradi neusklajene plačne lestvice, ki predstavlja jedro vseh težav zadnjih let, zaostajajo v primerjavi z ostalima dvema vejama oblasti ter rastjo plač v ostalem javnem sektorju, zato je vlada že januarja želela z interventnim zakonom stanje rešiti z dodatkom 600 evrov, vendar je predlog pozneje umaknila iz zakonodajnega postopka. Nato so se začeli pogovori o uvrstitvi sodne veje oblasti na novo plačno lestvico.
“Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da je vlada na novo dogovorjene uvrstitve potrdila, potrdila je tudi dodatek za nezdružljivost v višini 10-odstotkov osnovne plače, hkrati pa je potrdila izvršitev odločbe, zavedajoč se finančnega zaostanka teh funkcionarjev, da bo to prva skupina, ki bo prevedena na novo plačno lestvico,” je poudarila in dodala, da so pri dogovoru o novi ureditvi sodniških plač izhajali iz nove plačne lestvice, ki predvideva 67 plačnih razredov. Predvideno razmerje med najvišjo in najnižjo plačo je ena proti sedem, pri čemer je prvi plačni razred predviden v višini minimalne plače, je izpostavila.
V najvišji plačni razred naj bi bila uvrščena predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča, med najnižjo in najvišjo funkcijo v sodstvu pa je predvidenih 23 plačnih razredov. Najslabše uvrščena funkcija v sodstvu bo po novem uvrščena v 44. plačni razred, kar pomeni približno 4.400 evrov bruto, je dodala ministrica.
Glede višine dodatka za nezdružljivost sodniškega poklica je ministrica poudarila, da bi se ta začel izplačevati s prvim januarjem prihodnje leto. Kar zadeva uvrstitve sodnikov na novo plačno lestvico, pa je dejala, da pogajanja z ostalimi skupinami javnega sektorja še potekajo, bodo pa sodniki “vsekakor prva skupina, ki bo prevedena na novo plačno lestvico”.
Bergant Rakočević: Ne gre za boj za materialne in oblastne privilegije
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je prav tako dejala, da je na zadovoljstvo vseh prišlo do sklenitve dogovora. “Vsak dogovor je dober, ker je dogovor,” je dejala. Veseli jo tudi, da so sodniki dogovor dosegli z argumenti in pravnimi sredstvi, obenem pa je sovpadal z odločitvijo ustavnega sodišča.
“Treba pa je poudariti, da tukaj ne gre za nekakšen boj za materialne in oblastne privilegije. Gre za ljudi, državljane in stranke v postopkih, kajti dostojno plačan sodnik je tisti, ki zagotavlja varstvo pravic posameznikov, varstvo pravnega prometa in podobno,” je poudarila in še enkrat izrazila zadovoljstvo ob sklenjenem dogovoru, ter da bo ustavna odločba v roku izvedena in da je zgodba o sodniških plačah “vsaj zaenkrat in upam, da za čim dlje časa, z mize te vlade”.
Končno besedo o sodniških plačah bodo namreč imeli poslanci, ki morajo za uresničitev danes sklenjenega dogovora med vlado in sodno vejo oblasti sprejeti zakonske podlage.
Kline: Zadovoljni z umestitvijo državnih tožilcev
Doseženi dogovor o ureditvi plačnega položaja sodnikov so pozdravili tudi državni tožilci in na vrhovnem sodišču. Kot je poudarila vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij pri vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline, so zadovoljni z umestitvijo državnih tožilcev v plačni steber, kamor so uvrščeni funkcionarji, pa tudi s tem, da je vlada prepoznala nujnost določitve dodatka za nezdružljivost sodniškega poklica.
“Ta dodatek je pomemben predvsem zato, ker opredeljuje izjemno strogost pri morebitnem opravljanju dodatnega dela v sodstvu. Pri nobenem drugem poklicu ta izjemnost ni tako strogo določena,” je poudarila Kline. Izrazila je tudi upanje, da se bo današnji dogovor prelil v plače sodnikov in tožilcev v začetku prihodnjega leta.
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je v izjavi za javnost izpostavil, da je z današnjim dogovorom dosegel enega od treh prednostnih ciljev, ki si jih je postavil ob nastopu predsedniške funkcije. Po njegovi oceni je k sklenitvi dogovora v precejšnji meri pripomoglo dejstvo, da je vladna stran razumela položaj, v katerem so se znašli slovenske sodnice in sodniki, so sporočili z vrhovnega sodišča.
Dodatek za nezdružljivost vrnjen sodnikom
Dodatek za nezdružljivost so sodniki že imeli, a je bil nato v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju začasno zamrznjen. Dodatek jim bo zdaj po napovedih vrnjen.
Dogovor naj bi začel veljati s 1. januarjem prihodnje leto, torej čez pol leta. Točno toliko časa je ustavno sodišče dalo zakonodajalcu, da odpravi neustavne plače.
Ustavno sodišče je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti.
Premier Robert Golob je sicer že sredi januarja napovedal dodatek pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto, vendar je vlada predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev pozneje umaknila iz zakonodajnega postopka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje