Kakšna bo Cerkev po smrti papeža Frančiška? "Njeno prihodnost je že nakazal"

Pokojni papež Frančišek je v času svojega pontifikata dodobra pretresel kardinalski zbor, ki je prvič tako geografsko, kulturno in starostno raznolik.
Frančišek je zavrgel stara nenapisana pravila, po katerih so škofje določenih škofij (več jih je bilo v Italiji) avtomatično postali kardinali, in škrlatna ogrinjala ter čepice raje izročil kandidatom iz držav, ki doslej niso bile prisotne v vrhu Cerkve. Denimo Tongo, Haiti in Papua Nova Gvineja.

Številni vatikanski opazovalci poudarjajo, da je kardinalski zbor sestavil v korist naslednika, ki bo verjetno sprejel njegove vrednote in nadaljeval njegovo delo. (Ta) imenovanja otežujejo, da bi bil izvoljen papež, ki ne bi bil blizu Frančiškovi viziji, meni vatikanski dopisnik za La Repubblico Iacopo Scaramuzzi.

"Toda to še ne pomeni, da je ta skupina soglasna in kohezivna ali da ima enake ideje. Skoraj vsi kardinali, ki jih je izbral, so pastirji iz velikih škofij po vsem svetu," je za The Guardian dejal Scaramuzzi in dodal, da so med njimi tako progresivci kot konservativci.

Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika je na podlagi imenovanih kardinalov mogoče sklepati, da se bo Frančiškova smer nadaljevala. "Napovedal oziroma nakazal je prihodnost Cerkve. Da se bo ta pot, da je blizu človeku, konkretni situaciji posameznika in najbolj šibkim, nadaljevala."
Tudi sinoda, ki je potekala v zadnjih letih, po mnenju dr. Jamnika kaže, da je treba o nekaterih zelo ključnih vprašanjih znotraj Cerkve nadaljevati pogovor.

"Na primer bližina Cerkve vsakdanjemu človeku. Struktura mora biti v službi človeka, krščanstva, namesto da je namenjena sama sebi. Srž papeževe službe je oznanjanje evangelija, ta pa je vedno progresiven, ker je blizu konkretnemu človeku. Če ni, je nekaj narobe in to ni pravi evangelij in smo sami sebi namen," izpostavlja. Tudi direktor Katoliške mladine Matevž Mehle meni, da je pokojni papež, zaradi kulturnega ozadja, iz katerega je prihajal, lahko opazil določeno okostenelost oziroma zaprtost Cerkve.

"Že papež Janez Pavel II. je poudaril novo evangelizacijo Cerke, torej da jo je treba odpreti. Kristus je poklical učence, naj gredo v svet, da se približajo ljudem. In mislim, da je papež Frančišek naredil zelo velik korak, da bi struktura cerkve šla v to smer. Mislim, da je papež Frančišek najbolj izpolnil Jezusove zadnje besede: Pojdite po vsem svetu. Pred sabo je imel mnogo bolj kot evropski papeži ves svet in ne samo en geografsko omejen predel," poudarja Mehle.

"Kritičen je bil do centrov moči. Upam in želim si, da se bo to nadaljevalo"

Po mnenju Mehleta bodo kardinali pri svoji odločitvi gotovo tehtali, kaj je ta trenutek najbolje za Cerkev.
"Ne zgolj kot družbeno, temveč predvsem kot duhovno ustanovo – torej kakšnega človeka izbrati, da bo Cerkev vodil bližje Bogu in ljudi k njemu. To je ključno vprašanje, o katerem se bodo pogovarjali."

Dr. Jamnik izpostavlja tudi vlogo žensk v Cerkvi. Pokojni papež je namreč imenoval prvo prefektinjo v zgodovini Katoliške cerkve, "kar je popolnoma nova poteza". Ključni bodo tudi bližina revnim in marginaliziranim ter skrb za okolje in boj proti podnebnim spremembam. "Papež je bil izjemno kritičen, da si peščica ljudi lasti večino bogastva. Kritičen je bil do centrov moči, oblasti. Upam in želim si, da se bo to nadaljevalo."

Po mnenju dr. Jamnika bodo kardinali morali upoštevati nove geopolitične razmere v svetu. "Pokojni papež Frančišek je celo poudaril, da ne živimo zgolj v času hitrih sprememb, ampak v spremembi obdobja." Ob tem Mehle izpostavlja, da bo ključno prizadevanje za mir, novi papež pa bo moral biti zelo jasen tudi do ekonomskih in migracijskih politik.

Bodo na odločitev vplivale kritike na račun progresivnosti?

Papež Frančišek je bil zaradi svoje liberalnosti tudi tarča kritik.
Eden tistih, ki se s Frančiškom v številnih pogledih ni strinjal, je nemški kardinal Gerhard Ludwig Müller. Med drugim je odlok o blagoslovu istospolnih parov označil za "herezijo", ameriški kardinal Raymond Leo Burke pa je omenjeni blagoslov opisal kot bogoskrunstvo.

Eden od kritikov pokojnega papeža je po poročanju The Guardian tudi gvinejski kardinal Robert Sarah, ki je januarja 2020 skupaj z nekdanjim papežem Benediktom XVI. izdal knjigo, ki brani duhovniški celibat, in to v trenutku, ko je pokojni Frančišek razmišljal o omilitvi pravil. Gvinejski kardinal je v preteklosti večkrat nasprotoval tudi islamu, nezakonitim prebežnikom in homoseksualcem.

Po besedah dr. Jamnika pokojni papež ni gradil na populizmu, da bi bil všeč vsem, temveč na oznanjanju pristnosti, ki je jedro evangelija. "Morda so določene struje v Cerkvi papeževe poglede težje sprejemale ali pa jih drugače razumevale. Morda so se obračale v močno in trdno tradicijo ali pa preveč zaprle v neke okove."

Izpostavlja, da papež Frančišek nikoli ni izključeval posameznika – njegov problem je razumel in ga spoštoval. "Vedno pa je bil kritičen do takšnih in drugačnih ideologij."

"Zelo resno je pogledoval proti Aziji"

Dr. Jamnik meni, da bo kardinalski zbor gotovo upošteval, da težišče krščanstva ni več v Evropi ali Severni Ameriki, temveč se pomika v azijski svet. Po njegovih besedah so zelo močni Vietnam, Indija, Južna Koreja, prebuja se tudi Kitajska. "In če pogledamo kardinale, ki jih je papež Frančišek imenoval – mnogi prihajajo z obrobja, številni iz azijskega sveta, zato se mi zdi, da bo to ena od pomembnih stvari, ki jo bodo kardinali gotovo upoštevali pri odločitvi."

Poudarja, da je papež želel urediti odnose s Kitajsko, njegova srčna želja pa je bila, da bi obiskal Vietnam, "kar kaže, da je zelo resno pogledoval proti Aziji".