Kakšna bo letošnja zima: vremenoslovci izdali prve napovedi

Foto: Borut Živulović/BOBO

Letošnji september je v naše konce prinesel nenavadno nizke temperature, v višje ležeče kraje pa celo prvi sneg. Vremenoslovci pa so izdelali prve dolgoročne napovedi za prihajajočo zimo. Nakazuje se, da bi bila ta lahko dolga in mrzla.

Zime postajajo vse toplejše. Toda v zadnji dolgoročni napovedi za zimo 2024/2025 Severe Weather Europe (SWE) opisuje znake, ki kažejo, da bi lahko bili prihajajoči zimski meseci bolj mrzli od pričakovanj. Dolgoročne vremenske napovedi se sicer izboljšujejo, a še vedno niso zelo zanesljive.

Vremenoslovci pri SWE so se osredotočili predvsem na zimske vzorce zračnega tlaka v severnem Atlantiku in tri dejavnike, ki vplivajo nanje.

Vremenske vzorce je mogoče določiti po posameznih regijah in že v tem času leta je možno zaznati, kako se bodo spreminjali v prihodnjih mesecih. Običajno je pozimi najvplivnejši vremenski vzorec severnoatlantska oscilacija (ang. North Atlantic Oscillation, NAO), ki vpliva na vreme vse od ZDA in Kanade do Evrope.

Oscilacija na splošno pomeni nihanje, da se nekaj premika naprej in nazaj, navzgor ali navzdol, pojasnjujejo pri SWE. Pri vremenu je to “gibanje” običajno navzgor ali navzdol glede na določen vremenski parameter. Lahko gre za dvig in padec zračnega tlaka, temperature, smeri vetra itd.

NAO opisuje porast in padec pritiska v severnem Atlantiku, natančneje med območjem Grenlandije/Islandije in osrednjim severnim Atlantikom/Azori.

Ko je na severu nad Grenlandijo nizek zračni tlak, južno od njega – od ZDA do Evrope – pa območje visokega tlaka, je to pozitivna faza NAO. Pozimi ta vzorec prinaša višje temperature in manj snega v vzhodni Ameriki in večini Evrope. To torej ni vzorec, ki bi ga želeli videti, če ste ljubitelj snega in zime v Evropi in ZDA.

Nasprotni vzorec, negativni NAO, pa pomeni “blokiranje” v visokih zemljepisnih širinah, z anomalijo visokega tlaka nad Grenlandijo in nizkim zračnim tlakom od ZDA do Evrope. Blokiranje pomeni, da se nad nekim območjem pojavijo močna središča visokega in/ali nizkega tlaka, tako da drugim vremenskim sistemom preprečujejo premikanje skoznje. Negativni NAO v naše konce pozimi prinaša hladnejše vreme in sneg.

Visokotlačna anomalija na severu povzroča velike motnje v toku zračnih mas in potiska hladen polarni zrak proti jugu, v osrednji in vzhodni del ZDA ter Evropo.

Spodnji sliki prikazujeta pozitivno in negativno severnoatlanstko oscilacijo.

Negativna severnoatlanstka oscialacija (SWE)

Pozitivna severnoatlanstka oscialacija (SWE)

Najnovejša napoved Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), ki je bila objavljena pred nekaj dnevi, sicer nakazuje, da bomo to zimo imeli pozitiven NAO, kar pomeni, da bo v večjem delu ZDA in Evrope zima toplejša. Toda vse ni tako preprosto. Pri SWE opozarjajo na tri vremenske dejavnike, ki v nasprotju z glavnimi napovedmi dejansko kažejo signale, da bo prišlo do negativne faze NAO.

Vpliv la ñine

Prvi dejavnik je ENSO (el niño southern oscillation, el niño južna oscilacija). Gre za območje ekvatorialnega Tihega oceana, kjer se izmenjujeta topla in hladna faza, el niño in la niña. Menjava faze se zgodi na eno do tri leta.

Trenutno prehajamo v fazo šibke la niñe, ki bo trajala čez jesen in zimo. Oslabitev la niñe vremenoslovci pričakujejo v začetku prihodnjega leta s premikom v nevtralno fazo. Glede na oceansko napoved se la niña razvija v vzhodnem Pacifiku in kaže na negativno NAO, zlasti januarja in februarja.

To pomeni, da bi lahko bila zima v osrednjem in vzhodnem delu ZDA ter v Evropi bolj mrzla kot običajno.

Topel Atlantik, mrzla zima?

Drugi faktor, ki vpliva na vreme pri nas, je atlantsko meridionalno stanje (AMM). Gre za povezano dogajanje med oceanom in atmosfero nad njim na območju severnega Atlantika. Tudi ta pojav ima toplo in hladno fazo. Oceanska napoved nakazuje na pozitiven AMM, ki se sklada z negativno fazo severnoatlantske oscilacije. Pozitiven AMM kaže na hladnejšo zimo.

atlantik, protugalska — Foto: Profimedia

Spreminjajoči se vetrovi

Tretji dejavnik pa se ne skriva v oceanu, ampak v ozračju. Gre za pojav, povezan z vetrovi, imenovan navidezna dveletna oscilacija (Quasi-Biannial Oscillation, QBO). To je sprememba smeri vetrov visoko nad ekvatorjem v stratosferi – tam se izmenjujejo vzhodni in zahodni conski vetrovi. Močni vetrovi v stratosferi, ki pihajo okrog Zemlje nad ekvatorjem, približno vsakih 17 mesecev popolnoma spremenijo smer.

QBO lahko vpliva na zimsko vreme na več načinov, eden od njih je polarni vrtinec. Vpliva tudi na la niño in, kot pojasnjujejo pri SWE, pomaga pri “komunikaciji” med oceanom in polarnim vrtincem.

Analize vzorcev zimskega tlaka v letih la niñe, ko se vetrovi QBO premikajo od vzhoda proti zahodu, tako kot letos, zelo jasno kažejo na negativni vzorec NAO z območjem visokega zračnega tlaka nad Grenlandijo in območjem nizkega zračnega tlaka nad Severno Ameriko in Evropo.

Še en dejavnik, ki bi lahko vplival na to, da bi lahko imeli osrednji in vzhodni deli ZDA ter Evropa pravo zimsko vreme.

Napovedi Severe Weather Europe so poglobljene in imajo znanstveno podlago. Vendar pa je lahko vreme na manjših območjih, kot je Slovenija, drugačno od vremena v širši sliki. Lahko bi se zgodilo, da bi bila zima v Evropi severno od Alp res mrzla, pri nas na sončni strani Alp pa milejša, negotovost tovrstnih napovedi opisujejo na Agenciji za okolje.