Menu Item
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc je danes potrdil, da so predlagali uvedbo novih turističnih bonov, ki bi veljali za več storitev. Turistični boni bi tako lahko veljali tudi za kulturne in športne dejavnosti. Država je do zdaj za pomoč turizmu in gostinstvu namenila približno 450 milijonov evrov.
V sredo smo tudi uradno izpolnili pogoje za prehod v zeleno fazo, ki predvideva odpravo omejitev po vsej državi. Vlada je na sinočnji seji večino omejitev podaljšala do 6. junija ter uvedla temnordeči in rdeči seznam držav, ki določata, pod katerimi pogoji je mogoč vstop v Slovenijo. O rahljanju ukrepov v slovenskem turizmu, odpiranju gostinskih in nastanitvenih dejavnosti ter sproščanju možnosti prehajanja meja pred turistično sezono so spregovorili predstavniki turističnih združenj.
Gospodarsko okrevanje v treh do petih letih
“Turistično-gostinski sektor je eden tistih, ki je bil zaradi epidemije koronavirusne bolezni najbolj prizadet, prav tako so ogromne posledice vezane tudi na turizem,” je uvodoma pojasnil Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Dodal je, da so v tem času prejemali klice tako od organizatorjev dogodkov, hotelirjev, gostincev do številnih drugih ljudi, kar kaže, kako raznolik je sektor. Ker pa je pandemija prizadela ne samo slovenski turizem, temveč ima posledice tudi v svetovnem merilu, je izjemnega pomena, da se čim prej uredi tudi možnost prehajanja mej, je še poudaril in dodal, da lahko okrevanje pričakujemo v treh do petih letih.
“Verjamemo, da nam je s sprejetjem ukrepa o turističnih bonih uspelo preprečiti katastrofalne napovedi in ublažiti padec v turizmu,” je nadaljeval Zajc. Slovenci smo po podatkih gospodarskega ministrstva največ bonov koristili v obalno-kraški in gorenjski regiji. Za vse turistične bone pa je država namenila 357 milijonov evrov. Je pa državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo potrdil, da so že predlagali uvedbo novih turističnih bonov. Prihodnji teden, ko se bo sestal strokovni svet za turizem, bodo tako ponovno pretresali tudi ta ukrep.
Novi turistični boni za več storitev
“Kar zadeva stare bone, ostajajo taki, kot so, tako glede zneska kot možnosti odločitve koristnika, da jih lahko unovči do konca leta,” je pojasnil Zajc. Z interventnim zakonom bodo v bone posegli le toliko, da jih bodo lahko uporabniki koristili tudi pri vseh ponudnikih nastanitev, ki bodo šele letos odprli svoje nastanitvene obrate.
“Do konca leta naj čim prej vsakdo unovči svoje bone,” je še pozval Zajc in dodal, da so na podlagi vloženega predloga tudi pri novih bonih upravičenci enaki kot pri prvih turističnih bonih, torej vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Poleg tega bodo možnost koriščenja novih bonov dodatno razširili. Po novem bi tako turistični boni lahko veljali tudi za kulturne in športne dejavnosti.
O podrobnostih državni sekretar ni mogel govoriti, saj je interventni zakon še v usklajevanju. Izrazil pa je upanje, da smo v zadnjem tednu usklajevanja. Država je do zdaj za pomoč turizmu in gostinstvu namenila približno 450 milijonov evrov, od tega je bilo 40 odstotkov namenjenih neposredni ohranitvi delovnih mest. Med temi je omenil ukrep subvencioniranega čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in nadomestila za karanteno.
Brez novih bonov bo v turizmu kriza
“Smo optimistični, a gre za previden optimizem,” je uvodoma pojasnila Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), kjer ocenjujejo, da bo letos nekaj manj domačih turistov kot minulo leto. Na podlagi raziskav naj bi 56 odstotkov Evropejcev potovalo do konca avgusta, zagon turizma pa je odvisen od velikega števila dejavnikov. “Seveda so te številke zelo negotove, zagon pa je odvisen od velikega števila dejavnikov, zlasti od zdravstvene situacije,” je dodala Pakova.
“Po dolgotrajnem obdobju prepovedi poslovanja v naši panogi sledi sproščanje, zato se tudi pri naših članih postopno polnijo kapacitete, je uvodoma pojasnil Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije. V skladu s pričakovanji trenutno prevladujejo predvsem domači gostje, po oceni zbornice pa je odprta nekaj manj kot polovica zmogljivosti. Hotelirji hkrati za začetek junija napovedujejo obsežnejše odpiranje.
“Če ne bo novih turističnih bonov, bo v primerjavi z lanskim letom zagotovo prisoten padec,” je pojasnil Pobegajlo, saj računajo, da bo veliko turistov raje odšlo čez južno mejo na Hrvaško. Poudaril je še, da mora biti interventni zakon za turizem nujno takoj sprejet.
V zdraviliščih programi za prebolevnike
“Presenečeni smo bili, da smo lahko pred 1. majem že odprli naše nastanitvene objekte,” je v nadaljevanju povedal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih zdravilišč, kjer niso imeli nobenega primera prenosa okužbe, niti med gosti niti med zaposlenimi. “S tem je potrjeno, da v turističnih dejavnosti izjemno previdno ravnamo,” je pojasnil Altbauer in dodal, da so tudi v zdraviliščih omogočili možnost testiranja. Dokler vsi ukrepi ne bodo odpravljeni, bodo gostje v zdraviliščih lahko opravili ali hitri ali PCR-test.
Vsa slovenska zdravilišča so pripravila tudi programe za prebolevnike. Te programe na zdravstveni osnovi naj bi v naslednjem sklopu potrdile tudi zavarovalnice. “Turistični delavci smo zelo odgovorni, tako do gostov kot tudi do zaposlenih, samo pustite nam delati,” je zaključil Altbauer.
Marko Lenarčič, direktor Združenja Aktivna Slovenija, kjer združujejo 50 nastanitvenih in športnih agencij, pa je želel opozoriti tudi na zdravo pamet pri uporabi PCR-testov. Po njegovem mnenju je njihova uporaba ponekod pretirana. Tudi sami pa so podporniki uvedbe novih turističnih bonov s širšo uporabnostjo.
Hibridna prihodnost poslovnih dogodkov
“Več kot 400 dni je naša dejavnost že prepovedana,” je kot zadnji govornik dejal Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije, in dodal, “ukrepi pomoči, kot je sofinanciranje stroškov, so pripomogli, da so podjetja kljub zadolževanju preživela oziroma preživljajo.” Ker se poslovni dogodki v največjem obsegu dogajajo spomladi in jeseni, mednarodnih dogodkov do poletja ne morejo imeti in se že zdaj osredotočajo predvsem na organizacijo jesenskih kongresnih dejavnosti. Trenutno tako pripravljajo le manjše dogodke z 20 do 30 udeleženci in so na okoli 10 odstotkih običajnega obsega dela.
Načrtujejo tudi hibridne možnosti organizacije digitalnih dogodkov, kjer bi lahko določene stvari organizirali po spletu. “Tudi dogodki se bodo v prihodnosti spremenili. Hibridni dogodki bodo ostali in tudi na področju poslovnih srečanj se bodo stvari v globalnem merilu spremenile,” je nadaljeval in poudaril, da se tudi sami na tem področju izobražujejo ter iščejo trajnostne rešitve.
“Nočemo pomoči države, želimo delati,” je v zaključku dejal Kovačič ter dodal, da jim, če jim država ne pusti delati, kaj drugega kot državna pomoč ne preostane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!