Menu Item
Slovenska lesnopredelovalna industrija bo deležna največjega investicijskega cikla v vrednosti 85 milijonov evrov. Ministra za gospodarstvo in okolje sta se strinjala o pomembnosti in potencialu slovenske lesnopredelovalne industrije. Minister Han je ob tem dejal, da Slovenija nima ne nafte ne plina, ima pa gozd, ki ga je treba pametno izkoristiti.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta s sogovorniki predstavila enega največjih investicijskih ciklov v slovensko lesnopredelovalno industrijo v vrednosti 85 milijonov evrov ter stanje, načrte za razvoj lesne industrije in tudi pomen lesne industrije in sofinanciranih projektov za okolje in podnebno politiko.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport podpisuje zadnji sklop pogodb o sofinanciranju projektov v okviru razpisa iz Načrta za okrevanje in odpornost, s katerim bo podprlo 62 investicij in spodbudilo investicijski cikel novih investicij v lesnopredelovalni panogi.
Del sredstev za podporo investicij v lesnopredelovalno industrijo je prispevalo tudi okoljsko ministrstvo iz Sklada za podnebne spremembe. Predstavili so tudi primer dobre prakse lesnopredelovalnega podjetja, ki bo prav tako med prejemniki razvojnih sredstev.
Lesnopredelovalna industrija velika priložnost za Slovenijo
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da sta z ministrom Kumrom naredila že drugo uspešno zgodbo. “Prvič v zgodovini smo združili nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in podnebni sklad ter pripravili ta razpis, ki povezuje državo, gospodarstvo ter šolstvo v lesarski panogi,” je dejal Han in dodal, da je lesnopredelovalna industrija ena od velikih priložnosti za Slovenijo.
Zaganjamo 85 milijonov evrov vreden investicijski cikel, s katerim bomo spodbudili povečanje produktivnosti in kapacitet slovenskih firm za predelavo lesa, intenzivirali proizvodnjo lesenih izdelkov. “Mislim, da nam bo uspelo z neko višjo dodano vrednostjo. Ker se bo s tem denarjem financiral les za notranje stavbno pohištvo, lesene objekte, hiše in podobno.”
Minister je izrazil tudi zadovoljstvo, da lesna industrija doživlja vzpon. To je podkrepil s podatkom, da so se prihodki od prodaje v lesnopredelovalni industriji v primerjavi z letom 2010 povečali za 60 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za več kot 96 odstotkov. Z okoli 21 tisoč na okoli 42 tisoč evrov na zaposlenega.
“Sodelovanje med vsemi akterji že daje rezultate, imamo pa še velik potencial za dodatni razvoj panoge,” je zadovoljstvo nad medresorskim povezovanjem izrazil Han. Dodal je, da Slovenija nima ne nafte ne plina, ima pa gozd, ki ga je treba pametno izkoristiti.
Raba lesa prednostno za izdelke in surovine
Minister za okolje Bojan Kumer je prav tako poudaril združitev potencialov več ministrstev ter tako pripravil ukrepe za lepšo prihodnost slovenske lesne industrije. “Zavedamo se, da sta povezovanje deležnikov in krepitev lesne verige v integrirano celoto nujna za revitalizacijo slovenske lesne industrije. Vemo, kako je Slovenija bogata z gozdovi, in ravno to daje priložnost za trajnostno izkoriščanje lesa.”
Spomnil je na sprejetje dveh strateških dokumentov leta 2020 in 2021. Prvi je celoviti podnebno-energetski načrt, ki je osrednji operativni dokument, ki obravnava energetske, okoljske in podnebne politike do leta 2030, drugi pa je resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Oba dokumenta kot pomemben cilj navajata zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in napovedujeta, da bo Slovenija vzpostavljala pogoje za izkoriščanje širokega nabora obnovljivih virov energije, med njimi energijo lesne biomase, je dodal.
“Les bo imel v prihodnje zelo pomembno vlogo tako pri proizvodih, kjer ciljamo na nišnost, kot energentih. Pomemben bo tudi pri gradnji lesenih stavb ter proizvodnji pohištva in drugih izdelkov,” je poudaril minister, ob tem pa izpostavil, da bo lesno biomaso mogoče izrabljati le nadzorovano in okolju prijazno.
Napovedani ukrepi tako lahko tudi na področju oskrbe z energijo zmanjšujejo uvozno odvisnost, je dejal Kumer, ki verjame, da podpis pomeni pomemben znak za revitalizacijo gospodarstva ter pomemben korak k pospeševanju prehoda v podnebno nevtralno družbo.
Čim več javnih investicij, zgrajenih na osnovi lesa
Generalni direktor direktorata za lesarstvo Darko Sajko je povedal, da si cilje tega investicijskega cikla prizadevajo doseči v dveh sklopih. Prvi predstavlja ukrep za dvig povpraševanja po lesarskih proizvodih, kjer je glavni poudarek na promocijskih aktivnostih in ozaveščanju o pozitivnih učinkih rabe lesa. Prav tako je cilj tega sklopa, da bi tudi javni investitorji, tako na nacionalni kot lokalni ravni, v prihodnje čim več javnih investicij gradili na osnovi lesa. Drugi sklop pa je osredotočen na dvig ponudbe turističnih proizvodov.
Neposredni učinki razpisa se bodo kazali v povečanem številu zelenih delovnih mest, predvsem pa glavni cilj, povečanje prodajne realizacije. Poudarek je tudi na področju digitalizacije ter uvajanje krožnega gospodarstva. Ministrstvo pripravlja še tri ciljno usmerjene razpise.
Prvi je namenjen dvigu kompetenc in znanj v lesarski industriji. “Razpisali bomo 1,5 milijona evrov za mikropodjetja in njihovim specifikam. Tretji, s katerim pa nekako že koristimo evropska sredstva, pa je namenjen predelavi in izdelavi lesnih izdelkov. Objavljen bo predvidoma v drugi polovici letošnjega leta. Pri tem nam bo prvič uspelo kombinirati povratna in nepovratna sredstva v vrednosti 11 milijonov evrov, v naslednjih letih pa še dodatnih 25 milijonov evrov,” je dejal Sajko.
Biotehniška fakulteta kot zagotovilo za kakovosten kader
Dekanja Biotehniške fakultete Marina Pintar je izrazila zadovoljstvo, da lahko podpis pogodbe gostijo na njihovi fakulteti, ki je lani praznovala 75-letnico obstoja. “Lani smo sprejeli strategijo 2022–2027, kjer smo si zadali cilj, da bomo postali vodilna raziskovalna in pedagoška visokošolska ustanova v regiji na področju ved o življenju biogospodarstva in varstva okolja. Tudi z današnjim dogodkom tlakujemo pot proti zapisanemu cilju,” je dejala.
Imamo skoraj tri tisoč študentov na skoraj vseh ravneh študija in več kot 660 zaposlenih, ki skrbijo, da se znanje prenaša na študente, od tod pa na gospodarstvo in družbo na splošno. “Temeljna znanost je osnova za inovacije. In na Biotehniški fakulteti imamo veliko projektov, ki zadevajo temeljno znanost. Imamo jih skoraj 50 in skoraj toliko tistih, ki so usmerjeni v aplikacije. Poleg tega sodelujemo v več kot 90 mednarodnih projektih.”
Pintar je med drugim poudarila, da se zavedajo prenosa znanja v prakso, zato ima fakulteta trenutno dve podjetji ‘spin-off’. Tudi njihovi programi za lesno industrijo oblikujejo visoko kvalificirane kadre, tako v okviru temeljne znanosti kot inovacij, je poudarila. “Oddelek za lesarstvo s svojim širokim razponom raziskav in povezovanjem z drugimi oddelki fakultete oziroma zunanjimi institucijami podjetjem ponuja okolje za razvoj novih izdelkov, tehnologij in s tem skupaj s podjetji odgovarja na zahteve na domačem in mednarodnem trgu.”
Da je prihodnost lesne industrije odvisna predvsem od dovolj ustrezno usposobljenega kadra, meni tudi prodekan za področje lesarstva na Biotehniški fakulteti Maks Merela. Poudaril je, da to zagotavljajo ravno njihovi študijski programi na vseh ravneh. Omenil je, da študijski programi na oddelku za lesarstvo ponujajo znanje in kompetence, potrebne za različen kader v lesnopredelovalni industriji.
Na razpis z željo po še večjem in hitrejšem razvoju podjetja
Kot primer dobre prakse lesnopredelovalnega podjetja, ki bo prejelo omenjena razvojna sredstva, so ob podpisu pogodb izpostavili podjetje Solis Timber iz Straže pri Novem mestu. Njegova direktorica Kaja Zoran Ledinek je povedala, da so se na razpis prijavili z željo po še večjem in hitrejšem razvoju podjetja, produktov in ohranjanja konkurenčnosti s tem, da bodo že obstoječim produktom dodali še več dodane vrednosti.
Pred njimi je nov investicijski cikel in do leta 2025 nameravajo postaviti avtomatsko sortirno skobeljno linijo in linijo za dolžinsko spajanje lesnih elementov. S tem bodo dobili večje proizvodne zmogljivosti, še večjo kakovost izdelkov ter popolnoma digitaliziran in avtomatiziran proizvodni proces. Današnjim nekaj več kot 30 zaposlenim se bo zaradi načrtovanih investicij pridružilo deset novih na zahtevnejših delovnih mestih, okrepili bodo prodajo na trgih in se širili na nove trge, je dodala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje