Menu ItemKako deliti, da bo pravično? Kako ustvarjati? Vzeti bogatim in podjetjem več ter dati več ranljivim? Ali krepiti gospodarstvo in srednji razred, ker je to najboljša pomoč tudi za revne? Kakšna je po oceni Zdravka Počivalška, Luke Mesca, Alenke Bratušek in Jerneja Vrtovca pravična Slovenija? Tudi o tem se je Miha Orešnik s kandidati pogovarjal v tretjem N1 SOOČENJU pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 24. aprila.
Tudi slovenske državljane bremenijo podražitve. Od marca lani do marca letos se je hrana podražila za skoraj 7 odstotkov, za približno 30 odstotkov sta se podražila dizel in bencin, zemeljski plin za 31 odstotkov, toplotna energija pa za skoraj 52 odstotkov. Je pa dejstvo, da teh bremen ne nosijo vsi državljani enako. V Sloveniji je pod pragom revščine 254 tisoč ljudi, od tega 97 tisoč upokojencev in celo 46 tisoč tistih, ki delajo. Na tretjem N1 SOOČENJU smo Zdravka Počivalška (Povežimo Slovenijo), Luko Mesca (Levica), Alenko Bratušek (SAB) in Jerneja Vrtovca (NSi) vprašali tudi, kako mora biti razdeljeno tisto, kar državljani ustvarimo, da bo naša družba pravična.
“Z močnim gospodarstvom, boljšimi plačami in nižjo davčno obremenitvijo se lahko pomaga tudi tistim, ki ne zmorejo,” je dejal minister za infrastrukturo in član stranke Nova Slovenija Jernej Vrtovec, ki meni, da v Sloveniji ta trenutek tisti, ki želi delati, tudi lahko dela. “Problem je, da ga moramo še davčno razbremeniti, mu dopustiti, da lahko več ustvari, in ne nazadnje bo ta človek boljše živel.” Vrtovec meni, da v Sloveniji niso problematični tisti, ki so brezposelni, saj imamo v državi veliko socialnih in drugih instrumentov, s katerimi jim lahko pomagamo. “Problem pa so nizke plače pri tistih, ki svoje delo kakovostno in dobro opravijo,” je dejal Vrtovec in predlagal znižanje njihove davčne obremenitve, s čimer bi pripomogli k temu, da bi se tudi njihova blaginja dvignila.
Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da po podatkih ekonomista Maksa Tajnikarja kapital v Sloveniji ustvari okoli 30 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). “Ampak iz teh dohodkov se ne plačajo pokojnine, ne plačuje se zdravstvo, socialna država. Vse visi na delu, in to je neravnovesje, ki ga mi želimo uravnavati,” je poudaril. Napovedal je, da bodo v Levici v naslednjem mandatu uvedli spodbude za vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij. “Dobrih praks imamo, kolikor hočete,” je poudaril in omenil trboveljsko visoko tehnološko podjetje Dewesoft, ki je v Železnikih ustvarilo podjetje Domel. “V ZDA je približno deset odstotkov zasebnega gospodarstva v lasti delavskih skladov, ki so v zadružni lasti, in izkušnje kažejo, da se ljudje, ki delajo v teh podjetjih, upokojijo tako, da imajo na koncu delovne dobe desetkrat več lastnine kot tisti, ki delajo v primerljivih običajnih kapitalističnih podjetjih,” je poudaril Mesec. “Treba je poiskati ekonomsko alternativo temu neoliberalizmu, ki ga imamo, in nove odgovorne lastnike oziroma solastnike slovenskih podjetij, in to so zaposleni,” je poudaril. Mesec meni, da je ravno zaposlenim najbolj v interesu dolgoročni razvoj družb, za kar obstajajo številni primeri dobrih praks. “Ampak da me ne bo kdo vlekel za jezik. Ne govorim o nobeni nacionalizaciji, govorim o spodbudah delodajalcem in zaposlenim.”
Voditelj soočenja Miha Orešnik je poudaril, da je Levica sicer striktna pri plačnih razmerjih. Stranka namreč trdi, da najvišja plača v državnem podjetju ne bi smela biti višja od petkratnika najnižje plače v tem podjetju, plačno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa bi na ena proti deset določili tudi v zasebnih podjetjih. Na vprašanje, na kateri podlagi bi tudi v zasebnih podjetjih določali plačna razmerja, je Mesec odgovoril, da takšnega predloga zakona še nimajo, da pa je to smer, v katero razmišljajo. “Poanta je, da želimo ustvarjati svet, v katerem ne bo velikih razlik med najbogatejšim in najrevnejšim,” je poudaril. “V državnih podjetjih je s trenutnim Lahovnikovim zakonom, ki je v veljavi že eno desetletje, plača določena z ena proti šest. To je plačno razmerje, ki velja, to ni neki naš divji socialistični program,” je poudaril in dodal, da je v Švici skoraj uspel referendum, kjer so želeli tudi v zasebnih podjetjih plače omejiti na razmerje ena proti dve.
Predsednica stranke SAB Alenka Bratušek je poudarila, da si težko predstavlja, da bi politika določala plačno razmerje v zasebnih podjetjih, bi pa to bilo prav, če bi državljani tako odločili na referendumu in to od države zahtevali. “Je pa vsekakor cilj oziroma morajo biti cilj naše države delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ker to pomeni višje plače tudi za zaposlene in na koncu tudi višje pokojnine,” je poudarila. Dodala je, da si v SAB Slovenijo predstavljajo kot solidarno in socialno, “kjer bodo upokojenci s svojo plačo lahko plačali dom za starejše v normalni standardni sobi brez doplačevanja otrok ali celo vnukov”. Dodala je, da se zavedajo, da je najprej treba ustvariti, da lahko nato na pravičen, socialen in solidaren način delimo.
Vrtovec iz Nove Slovenije meni, da je omejitev plač v zasebnih podjetjih zelo nevarno početje, ki daje investitorjem, zasebnikom in tistim, ki dodajajo dodano vrednost, napačne signale. “Veste, kakšen signal dajete tistim, ki so najbolj usposobljeni. Poseg v zasebno lastnino je po mojem mnenju – pa nisem pravnik – protiustaven poseg,” je dejal Vrtovec. “Poleg obdavčitve nepremičnin, kar je predlog Levice, je to še en velik udarec zasebnikom in zasebnim podjetjem. Ne predstavljam si, kdo bo še vlagal v tako državo, če politiki sedaj tekmujejo in dajejo takšne napovedi,” je poudaril.
Mesec mu je odgovoril, da je zasebna lastnina v slovenski ustavi omejena s svojo gospodarsko, okoljsko in socialno funkcijo, Vrtovca pa vprašal, kakšne so zanje sprejemljive plačne razlike. “Ena proti sto, ena proti tristo?”
Vrtovec je odgovoril, da lahko zasebnik, ki ustvari svoje podjetje, plača delavca, kolikor želi. “Kje bomo pa pristali, če bomo zasebnike omejevali, koliko lahko plačajo dobrega delavca. Prav je, da tisti, ki dela pri zasebniku ali v javnem podjetju dobro in kakovostno, zasluži svoj denar. Če je to dvajsetkratnik, pa naj bo dvajsetkratnik,” je dejal.
“Verjamem, da s takimi nebulozami ne bomo iz Slovenije izgnali Šeškov, Akrapovičev in ostalih podjetnikov,” se je odzval Zdravko Počivalšek iz gibanja Povežimo Slovenijo in poudaril, da je najboljša socialna država uspešno gospodarstvo, omogočanje razvoja gospodarstva pa naloga vsake vlade.
“Tukaj se končno strinjava z Alenko, da je treba najprej ustvariti, da potem lahko delimo, in verjamem, da je to edini korak, ki omogoča, da bomo vsi skupaj bolje živeli,” je poudaril. Navedel je, da v gibanju Povežimo Slovenijo zagovarjajo tri stebre, in sicer steber gospodarstva, socialne države in steber narave. “To je temelj vseh načrtov, ki jih nameravamo realizirati v prihodnje,” je poudaril.
Bratušek se je odzvala, da bi vlada morala znati urejati vsaj plače v javnem sektorju. “Mislim, da je v ponedeljek dobila nevem koliko zaušnic z ustavnega sodišča, ker niti tega, niti plač v javnem sektorju ne zna urediti.” Dejala je, da je ustavno sodišče vladi pravilno razveljavilo darilo, ki ga je želela dati najbogatejšim. “Lahko tudi najboljšim, ampak tistim, ki imajo že danes veliko. Namesto da se lotite reševanja sistemov plač zdravnikov, medicinskih sester, plačne skupine J, ki je najslabše plačana v državi, želite zdravnikom plače dvigniti za 24 odstotkov in ste dobili zaušnico. Protiustavno ste želeli posegati v sistem plač v javnem sektorju in povezano s tem novi vladi nakopali gromozanske probleme,” je poudarila. “Mislim, da je ta vlada zadnja, ki lahko komurkoli karkoli očita, ker toliko razveljavitev, kot ste jih bili deležni v teh dveh letih, še v zgodovini ni bilo.”
Počivalšek se je odzval, da je aktualna vlada delala v izrednih razmerah in je omogočala delovanje sistema s hitrimi in ustreznimi koraki. “Želeli smo onemogočiti odhod mladih kadrov. Morali bomo najti sistemsko rešitev, ampak v teh nujnih zadevah je bilo marsikdaj treba sprejeti kakšno odločitev, s katero smo želeli odreagirati hitro,” je poudaril. Počivalšek je dodal, da vprašanje sistemskih rešitev, ki bodo v Sloveniji ohranile “umske potenciale”, ostaja odprto
“Kdor ne dela, naj ne je”
Voditelj soočenja Orešnik je Počivalška spomnil, da je leta 2018 dejal, da, “kdor ne dela, naj ne je”, in ga vprašal, ali se s svojo izjavo še vedno strinja ali bi jo morda v tem trenutku povlekel nazaj.
“Tu ste manipulirali, ta izjava ima svoj začetek in konec. Tukaj namerno zavajate,” se je odzval minister za gospodarstvo. Dejal je, da je izrekel citat, ki mu ga je povedal dr. Dejan Verčič, ta pa govori o tem, da so oni generacija, ki je zrasla v času, ko je veljalo to pravilo. “To je pregovor, ki je veljal toliko let nazaj in je povedal, da moraš najprej ustvariti, potem pa lahko deliš,” je poudaril.
Dodal je, da je osnovni program gibanja Povežimo Slovenijo to, da želijo ljudem dati ribiške palice, da si sami ulovijo ribe, s tem, ko ustvarjajo pogoje za gospodarstvo. “Gospodje iz Levice pa bi te ribe delili, samo ne vejo še, kako bi jih dobili,” meni Počivalšek.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!