Menu Item
Koledarska zima se začne 21. decembra, mnogi pa že ugibajo, kakšno vreme nas bo spremljalo v tem letnem času. Glede na trend naraščanja temperature zraka je pričakovati, da bo prihodnja zima spet toplejša od dolgoletnega povprečja. Ali bomo imeli po rekordno toplem poletju še rekordno toplo zimo, je za N1 pojasnil klimatolog agencije za okolje, Gregor Vertačnik.
Letošnje poletje si je prislužilo neslavni naziv najbolj vročega poletja v zgodovini meritev Agencije RS za okolje (Arso). Tudi zime v zadnjih letih postajajo vse toplejše.
Čeprav so svetovne meteorološke agencije že izdale dolgoročne napovedi za zimo 2024/2025, je treba poudariti, da so te za večino Evrope in severno polovico Azije praktično nekoristne. Kot je za N1 pojasnil klimatolog Arsa, Gregor Vertačnik, imajo šibko napovedno moč, so pa izjemno uporabne za tropska in nekatera subtropska območja. Svetovne agencije pri svojih napovedih namreč upoštevajo dejavnik ENSO (el niño southern oscillation, el niño in la ñina južna oscilacija, op. a.). Gre za območje ekvatorialnega Tihega oceana, kjer se izmenjujeta topla in hladna faza, el niño in la niña. Menjava faze se povprečno zgodi na eno do tri leta.
Pojava el niño in la ñina pomenita nihanje temperature zgornjih plasti vode in vremenskih razmer nad srednjim in vzhodnim delom Tihega oceana. Po napovedih svetovnih meteoroloških centrov bo letošnja zima globalno gledano v nevtralni fazi ali pod vplivom šibke la niñe, ki je hladnejša faza in pomeni spremembo razporeditve padavin, poti ciklonov in znižanje globalnih temperatur. La niña povzroča ravno obratne vremenske vzorce kot el niño, vključno z bolj aktivno sezono orkanov z Atlantika.
Zima bo po vsej verjetnosti spet nadpovprečno topla
Po besedah klimatologa Vertačnika kaže, da bo v naslednjih mesecih la ñina šibka oziroma bo stanje v vzhodnem delu Pacifika nevtralno, torej povprečno. A tudi, če bi bila la ñina močna, to ne bi zaznamovalo vremena pri nas, saj el niño in la ñina na večino stare celine nimata bistvenega vpliva in sta, kot je dejal Vertačnik, nepomembna dejavnika. Bistveno večji vpliv imajo na vreme v Sloveniji pozimi genovski cikloni. A je tudi ta vpliv odvisen od njihove poti.
“Razlika za 100 kilometrov na poti lahko odloči o tem, ali dobijo nižine pol metra snega ali pa ga ne dobijo skoraj nič. Tako je bilo februarja leta 2015, ko smo v začetku meseca izdali napoved za obilno sneženje, potem pa je ciklon šel nekaj 10 kilometrov bolj južno. Obilnega sneženja, razen na Kozjanskem, Dolenjskem, v Beli krajini in delu Notranjske, ni bilo, temveč je bilo snega večinoma le za vzorec. Na majhno spremembo poti pri takšnem ciklonu el niño in la ñina nimata nobenega vpliva,” je pojasnil.
Po trenutnih sezonskih napovedih po besedah Vertačnika kaže, da je 70-odstotna verjetnost, da bo prihajajoča zima v Sloveniji nadpovprečno topla. Zelo hladna zima je zelo malo verjetna, praktično nemogoča. “Kar zadeva padavine, za večino Evrope ni nobenega signala, torej napovedi ne kažejo ne v eno ne v drugo smer. Nekoliko večja je verjetnost za mokro zimo na severu, za zelo suho zimo pa na jugozahodu Evrope. Za osrednji del Evrope, kamor spada tudi Slovenija, pa napovedi kažejo praktično enako verjetnost za suho, mokro ali običajno namočeno zimo,” je povedal klimatolog.
V Sloveniji so sicer v zadnjih treh desetletjih zimske padavine po nižinah večinoma v obliki dežja, ne snega, ker so se tudi zime ogrele. “Zelo težko govorimo o tem, v kakšni kombinaciji bodo naslednjo zimo prišle te padavine. Če bo dovolj hladno, kot je bilo recimo januarja in februarja 2013, so padavine po nižinah lahko tudi večinoma v obliki snega. Če bo pa tako, kot je bilo zadnjo zimo, bo večinoma dež. Delež snežnih padavin se od zime do zime precej razlikuje, hkrati pa se ta delež v zadnjih desetletjih zlasti po nižinah in nižjih delih sredogorja znatno zmanjšuje,” je izpostavil sogovornik.
Najtoplejše in najhladnejše zime v zgodovini Slovenije
Kako mile zime imamo v zadnjih desetletjih v Sloveniji, kažejo tudi podatki Arsa. Zime so se v zadnjih 60 letih segrele za 3 stopinje Celzija, trend segrevanja pa je najbolj izrazit v zadnjih 20 letih. V tem stoletju smo podvrženi izrazitemu segrevanju, ki je bilo v 20. stoletju manj izrazito. To pa se pozna tudi na tem, da že lep čas nismo imeli zares hladne zime po standardih, ki so veljali pred 50 leti. V zadnjih desetih letih smo namreč imeli samo eno zimo (2016/2017), ki je bila hladnejša od povprečja meritev od leta 1991 in 2020. V tem stoletju je bila sicer najhladnejša zima 2005/2006, ki je bila za dve stopinji hladnejša od dolgoletnega povprečja 1991–2020.
Najhladnejšo zimo od sredine 20. stoletja smo v Sloveniji zabeležili leta 1962/1963, ki je bila za 5,5 stopinje Celzija hladnejša od prej omenjenega 30-letnega obdobja. Najhladnejša zima v zadnjih 50 letih je bila zima 1984/1985, ki je bila za 3,5 stopinje Celzija hladnejša od dolgoletnega povprečja. Zim, kot je bila ta pred 40 leti, nimamo več. Takrat je bilo izjemno mrzlo v prvi polovici januarja, ko je bilo v Ljubljani nazadnje izmerjeno –20 stopinj Celzija. Takrat je temperatura zjutraj in čez dan vso prvo polovico januarja ostala globoko pod ničlo, kar je zdaj skorajda nemogoče.
Leta 1985 so imeli sneg še konec aprila. Snežilo je tudi na Obali
In ravno januar 1985, ki je bil v Sloveniji za šest stopinj hladnejši od dolgoletnega povprečja, je bil tudi eden najhladnejših januarjev 20. stoletja. V Ljubljani je sredi meseca zapadlo pol metra snega, potem je prišla krajša otoplitev, vendar so se konec meseca temperature spustile na povprečne vrednosti. Nato je prišla še zelo mrzla sredina februarja, v Ljubljani do –18 stopinj Celzija. Nazadnje smo imeli podobno mrzlo dvotedensko obdobje v prvi polovici februarja 2012, zadnje res hladno (krajše) obdobje pa smo zabeležili februarja 2018, pa takrat vseeno niti približno ni bilo tako hladno, kot je bilo denimo januarja 1985.
V tem stoletju je bil najhladnejši januar 2017, ko je ves mesec prevladovalo hladno vreme, čeprav niti en dan ni bilo izjemno hladno. Temperaturni odklon tega januarja je bil za 4,3 stopinje Celzija v negativno smer, kar pa je vseeno za 1,5 stopinje manj od januarja 1985. “Je pa bil to sploh eden izrazitih hladnih mesecev tega stoletja, še posebej, če pomislimo, da zadnjih 16 mesecev sploh nismo imeli niti enega meseca, ki bi bil pod dolgoletnim povprečjem. “Vidimo, da se podnebje res hitro spreminja in imamo zdaj že v bistvu pravo srečo, če dobimo kakšno hladno obdobje, ki bi bilo po ‘starih’ kriterijih,” je podatke predstavil Vertačnik.
Na drugi strani pa smo imeli v zadnjih 20 letih nekaj zelo toplih zim. Zimi 2006/2007 in 2023/2024 sta bili najtoplejši, in sicer za več kot 3 stopinje Celzija od dolgoletnega povprečja. “Kar pomeni, da je med lansko zimo in zimo leta 1962 za skoraj 9 stopinj razlike. To je ogromno. Takšna razlika je tipično med zimo in pomladjo,” je dodal klimatolog.
Bo zima rekordno topla?
In glede na to, da smo imeli letos rekordno toplo poletje, ali to pomeni, da bi bila lahko tudi zima rekordno topla? “Seveda je mogoče. 70-odstotna verjetnost za nadpovprečno toplo zimo je še konservativna ocena, če gledamo na to, da smo imeli v zadnjih desetih zimah v Sloveniji samo eno (2016/207), ki je bila pod povprečjem obdobja 1991–2020. Zaradi segrevanja ozračja se to povprečje dviguje. V primerjavi s preteklostjo imamo presežek toplih zim nad hladnimi,” je pojasnil Vertačnik.
Kljub izjemno vročemu poletju pa nekako velja, da temperaturne razmere posameznega letnega časa zelo malo vplivajo na naslednji letni čas in so zato mogoče vse kombinacije toplih oziroma hladnih letnih časov. “Lansko leto smo imeli najtoplejšo jesen, potem smo imeli najtoplejšo zimo, letos je sledila druga najtoplejša pomlad in potem še najtoplejše poletje v zgodovini meritev v Sloveniji. To je tudi prvi takšen primer, da smo imeli štiri zaporedne letne čase na prvem oziroma drugem mestu po meritvah. Smo pa imeli v preteklosti že zelo različne kombinacije. Kakšna zima je bila lahko zelo hladna in potem vroče poletje ter obratno. Tako da iz enega letnega časa ne moremo sklepati, kakšen bo drug,” je za N1 dejal klimatolog Arsa.
Če so v poletnih mesecih nevihtna neurja postala stalnica, je pozimi drugače. V zadnjih dveh desetletjih sta v zimskem obdobju največjo škodo povzročila najhujši žledolom v zgodovini države, februarja 2014, in viharen jugozahodnik decembra 2017. Kot je opozoril Vertačnik, imamo lahko pozimi nevihte s točo in močnimi sunki vetra, ki pa so precej bolj blage in redkejše kot poleti. Imamo pa pozimi lahko precej večje temperaturne spremembe iz dneva v dan, saj je razpon temperatur od najnižje do najvišje v vseh delih Slovenije večji, kot je poleti. Nasprotno pa imamo pozimi bolj pogosto oblačno vreme in praviloma manjše nihanje temperature zraka čez dan kot poleti.
“Zimo od ostalih letnih časov loči tudi pogostejši močan veter visoko v ozračju. Za razliko od poletja, ko je močan veter bolj lokalen, je pozimi pri svojih ekstremih zelo močan splošni veter v višinah. To pomeni, da piha nad vso Slovenijo, ni pa nujno, da povsod seže do tal. Ko pa se to zgodi, imamo lahko tudi po nižinah vetrolom, kot smo ga imeli ob jugozahodniku sredi decembra 2017. Še bolj pogosto pa prihaja do močnega vetra ob burji na Primorskem in karavanškim fenom na Gorenjskem, ki prav tako lahko povzročita škodo,” je poudaril Vertačnik.
Čeprav imamo v zadnjih desetih letih bolj pogosto mokre kot suhe zime, pa zaradi splošnega zviševanja temperatur nimamo več toliko snega po nižinah kot nekoč. Dolgoletni trend v količini in trajanju snežne odeje je izrazito negativen in marsikatera območja v Sloveniji imajo v zadnjih 10 oziroma 20 letih za polovico ali še več kot polovico manj snega, kot so ga imeli v 60. in 70. letih 20. stoletja. “Vse to je posledica globalnega segrevanja,” je za N1 sklenil klimatolog Arsa Gregor Vertačnik.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje