Kakšno minimalno plačo bi dale koalicijske in kakšno opozicijske stranke

Dva meseca pred volitvami, ki bodo 22. marca, se v koaliciji krešejo mnenja o višini dviga minimalne plače. Minister za delo iz vrst Levice Luka Mesec bi minimalno plačo s sedanjih 870 evrov neto dvignil na 1.000 evrov neto. Sindikati njegov predlog podpirajo, delodajalci mu nasprotujejo.

Meščevega predloga za dvig minimalne plače na 1000 evrov doslej prav tako nista podprla premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Premier Golob je v ponedeljek v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da dvig minimalne plače bo, da pa ni nujno, da v takšni višini. Dodal je tudi, da je šel Mesec s konkretnimi številkami v javnost nekoliko prehitro.

Minister za delo na drugi strani poudarja, da je odločitev o dvigu minimalne plače v njegovih rokah. Po petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta je napovedal, da se bo ta teden znova sestal s socialnimi partnerji, nato pa se bo pogovoril še s koalicijskimi partnerji.

Iz njegovih besed, da ne bo dopustil, da minimalna plača "ostane pod pragom tveganja revščine", pa je mogoče sklepati, da bo vztrajal pri dvigu na 1.000 evrov neto.

Svoboda proti ad hoc rešitvam

Meščeva prizadevanja za dvig minimalne plače v celoti podpirajo v Levici. Kot pravijo, je predlagani dvig na 1.000 evrov neto utemeljen na uradnem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in predstavlja nujen korak za zaščito dostojnega življenja ljudi, ki delajo za najnižje plačilo.

Dodali so, da "minimalna plača ne sme zaostajati za rastjo življenjskih stroškov in da mora dolgoročno slediti cilju, da delo zagotavlja varnost in dostojanstvo".

V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda, ki jo vodi premier Golob in iz vrst katere prihaja tudi finančni minister Klemen Boštjančič, pa pravijo, da bo "končna odločitev bo sprejeta na podlagi usklajevanja s socialnimi partnerji, zato je prav, da počakamo na izid pogovorov."

Ob tem so poudarili: "Naš cilj je, da se vprašanje minimalne plače uredi sistemsko in dolgoročno, tako kot je to pri božičnici, ne pa z vsakoletnimi ad hoc odločitvami, saj bo takšen pristop zagotavljal bolj pravično in ustrezno določanje njenega zneska ter večjo socialno varnost za zaposlene."

Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Boštjančič, pa so že v preteklih dneh pojasnili, da Meščevemu predlogu nasprotujejo, ker bi takšen dvig minimalne plače povečal proračunske izdatke za stroške dela. Navedli so še, da minimalna plača ne pomeni avtomatsko dviga drugih plač v javnem sektorju, kar vodi v kompresijo plač.

SD: "To ne sme biti predmet političnega licitiranja"

V SD poudarjajo, da podpirajo prizadevanja za zvišanje minimalne plače, a da to ne sme postati "predmet političnega licitiranja", še posebej ne pred volitvami.

"Minimalna plača mora biti rezultat resnega, odprtega in odgovornega socialnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci ter hkrati temeljiti na realnih ekonomskih izračunih. Če je znesek 1.000 evrov neto rezultat takšnega dogovora, ki upošteva tudi širše učinke, kot so konkurenčnost gospodarstva ter delovna mesta, davčno obremenitev, socialne transferje in dejanski položaj zaposlenih, potem takšno rešitev podpiramo," pravijo Socialni demokrati.

Po njihovih besedah pa je pri tem ključno, da se zaposlenim z višjo minimalno plačo življenjski položaj dejansko izboljša. "Da se ne zgodi, da bodo na koncu na istem ali celo slabšem, medtem ko si politiki pripenjajo zasluge," so dodali.

Izpostavili so še, da predsednik SD in gospodarski minister Matjaž Han verjame, da je mogoče s premišljenimi rešitvami doseči oboje: boljše plače za zaposlene ter konkurenčno in zdravo gospodarstvo: "To je cilj, za katerega si bomo prizadevali tudi v nadaljnjih usklajevanjih."

NSi za dvig najnižjih plač, a z davčnimi razbremenitvami

V opoziciji pa poudarjajo, da bi morali neto plače z nižjimi davčnimi obremenitvami povišati vsem zaposlenim v Sloveniji. V NSi so poudarili, da podpirajo dvig najnižjih plač, a bi jih za razliko od ministra Mesca zvišali z nižjimi davki.

"Če bi Golobova vlada upoštevala predlog Nove Slovenije, da se splošna davčna olajšava poveča na 8.000 evrov (danes 5.260 evrov), bi bili tisti z minimalno plačo oproščeni plačila dohodnine, hkrati pa bi njihova neto plača znašala nekaj manj kot 1.000 evrov," so navedli v stranki pod vodstvom Jerneja Vrtovca.

Logarjevi: Meščeve pobude gre razumeti kot predvolilne ukrepe

Da je rešitev za dvig vseh plač vključno z minimalno znižanje njihove obdavčitve, poudarjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki jo vodi predsednik Demokratov Anže Logar.

Če želimo v zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmerah izboljšati blaginjo ljudi, mora Slovenija okrepiti dodano vrednost na zaposlenega, so navedli v Logarjevi poslanski skupini.

"V ta namen je treba najprej znižati visoko obdavčitev plač, da bo ljudem več ostalo v denarnicah ter izboljšati gospodarske pogoje in klimo. To so naloge za naslednjo vlado, takoj v začetku mandata," so poudarili.

V Logarjevi poslanski skupini so še navedli, da je ob večji konkurenčnosti mogoče zagotavljati tudi višjo minimalno plačo, pobude ministra Mesca ob koncu mandata pa da gre razumeti zlasti "v smeri predvolilnih ukrepov za dodatne glasove na volitvah".

V največji opozicijski stranki SDS na vprašanje, ali bi podprli zvišanje minimalne plače na 1.000 evrov neto, niso odgovorili. Je pa predsednik SDS Janez Janša v nedavnem intervjuju za Domovino poudaril, da je "povečanje davkov edina obljuba, ki jo je Golobova vlada uresničevala na gospodarskem področju". Dejal je tudi, da bi morali ustavno omejiti delež davkov, ki ga ljudem lahko pobere država.

Kordiš za dvig minimalne plače na 1.150 evrov neto

Samostojni nepovezani poslanec in predsednik stranke Mi, socialisti! Miha Kordiš pa je prepričan, da bi morali minimalno plačo dvigniti na 1.150 evrov neto. Decembra lani je njegova stranka v državni zbor vložili zakon, po katerem se minimalna plača ne bi usklajevala samo z inflacijo, ampak tudi z rastjo BDP.