Kakšno sezono letos pričakujejo slovenski turistični biseri

Slovenija je, tudi glede na zapise številnih popotniških revij, pravi evropski turistični biser. S prvimi krajšimi pomladnimi oddihi smo vsak dan bližje glavnemu delu turistične sezone. Zanimalo nas je, ali občine petih turistično zelo obiskanih krajev v Sloveniji skrbijo trenutne razmere v svetu in kakšno sezono pričakujejo.

Ljubljana: posamezne odpovedi in manjši obseg rezervacij, vendar to še ne pomeni nujno tudi nižjega končnega obiska

Na ljubljanski občini so poudarili, da je prestolnica celoletna destinacija. "Povprečna zasedenost namestitvenih obratov, ki poročajo v sistem Turizma Ljubljana, je lani na letni ravni znašala 73,1 odstotka," so pojasnili.

Se pa, kot dodajajo, obisk običajno poveča po velikonočnih praznikih, največji delež prenočitev je v Ljubljani medtem ustvarjen v poletnih mesecih, torej od junija do septembra, kar je povezano tudi z umestitvijo šolskih počitnic in posledično letnih dopustov v Evropi v poletne mesece. Lani je bilo v tem obdobju ustvarjenih skoraj 50 odstotkov vseh prenočitev, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). "Največjo rast prenočitev smo v letu 2025 sicer zabeležili januarja, aprila in oktobra, torej izven najbolj obiskanih poletnih mesecev," so dodali na občini.

Letošnja turistična sezona se je začela obetavno, saj so glede na podatke Sursa v prvih dveh mesecih leta 2026 zabeležili 2,9-odstotno rast prihodov in 11-odstotno rast prenočitev glede na enako obdobje lani. "Tudi v preostalih mesecih leta pričakujemo zmerno rast prihodov in prenočitev," pravijo na občini, čeprav priznavajo, da "vsaka večja družbenopolitična situacija v svetu pomembno vpliva na turistične tokove". Po začetku vojne v Ukrajini so denimo zaznali upad prihodov gostov iz Rusije in Ukrajine, a so lani na obeh trgih ponovno beležili zmerno rast, čeprav obisk še ni dosegel ravni iz obdobja pred začetkom vojne.

"Nedvomno bo tudi trenutna globalna situacija vplivala na turistični obisk, vendar je za zdaj še prezgodaj za podajanje dolgoročnejših napovedi o obsegu in smeri sprememb turističnih tokov," menijo na občini.

Po trenutno razpoložljivih podatkih Sursa (dnevna eksperimentalna statistika) o prihodih in prenočitvah so do vključno 22. marca zabeležili 2,1 odstotka manj prihodov v primerjavi z enakim obdobjem lani, medtem ko so se prenočitve povečale za 3,2 odstotka.

"Turistični deležniki poročajo o posameznih odpovedih in manjšem obsegu rezervacij, vendar to še ne pomeni nujno tudi nižjega končnega obiska, saj lahko izpad nadomestijo gostje z bližnjih trgov," so sporočili in dodali, da je za oceno dolgoročnega vpliva še prezgodaj.

Bled: Kratkoročno pričakujemo določen izpad, sicer pa dobro sezono

Tudi na Bledu se prvi izrazitejši porast obiska običajno začne z velikonočnimi prazniki. Obiskanost se nato postopno stopnjuje proti vrhuncu turistične sezone, ki je, kot pravijo v javnem zavodu Turizem Bled, zadnja leta najbolj izrazit v avgustu. "Od prvomajskih praznikov naprej letos pričakujemo dobro zasedenost, pri čemer ponudniki nastanitev večinoma napovedujejo stabilno do zelo dobro sezono. Prvi maj in velika noč po ocenah večinoma prinašata polne ali zelo dobro zapolnjene termine," so pojasnili.

Podobno velja za poletje, kjer prevladuje ocena, da bo sezona na ravni pričakovanj ali boljša kot lani, ob tem pa se kot posebej močna meseca večkrat omenjata junij in september, pravijo na občini in dodajajo, da so najbolj spodbudne napovedi za pred in posezono – predvsem za junij in september. "Turistična sezona se je v zadnjem obdobju opazno podaljšala in zdaj traja že približno pol leta, kar potrjuje podatek, da je bilo med majem in oktobrom ustvarjenih kar 70 odstotkov vseh nočitev," so povedali.

Pojasnili so, da glede vpliva trenutnih geopolitičnih razmer v svetu kratkoročno pričakujejo določen izpad, predvsem pri segmentu enodnevnih obiskovalcev, ki prihajajo na ogled glavnih znamenitosti, kot sta Blejski grad in Blejski otok. "Ta upad se v praksi že odraža, saj pri obisku Blejskega otoka trenutno beležimo približno 30-odstotni padec," so pojasnili.

A kljub temu na srednji in dolgi rok ne pričakujejo večjega splošnega izpada nočitev. "Iskreno se nadejamo, da se varnostna situacija v Evropi ne bo dodatno poslabšala. Tudi v primeru uresničitve najslabšega možnega scenarija za globalni turizem pričakujemo, da se bodo turistični tokovi preusmerili in zadržali znotraj Evrope – torej, da bodo Evropejci v večji meri potovali po Evropi," pravijo.

Poleg tega je zanje, kot pravijo, izrednega pomena ameriški trg (ZDA in Kanada). "Tukaj ni zaznati upada, v zadnjih letih pa narašča obisk iz držav Južne Amerike, predvsem Brazilije. Kljub temu pa zaradi trenutnih razmer pričakujemo opaznejši izpad prihodov gostov z Bližnjega vzhoda, Azije (Singapur, Koreja, Japonska, Kitajska)," so pojasnili.

Piran: Ljudje se zaradi negotovosti raje odločajo za bližje destinacije. To za nas pomeni določeno prednost

"Prvi večji naval se običajno zgodi v času velikonočnih praznikov, nato pa za prvomajske počitnice," so glede obiska Portoroža in Pirana pojasnili v Turističnem združenju Portorož. Kot pravijo, jih največ ljudi še vedno obišče v toplejšem delu leta, med junijem in septembrom.

"Si pa že dalj časa prizadevamo k desezonalizaciji in veseli nas, da je lani posebej izstopala izrazita rast prav v spomladanskem delu sezone – med aprilom in junijem se je namreč število prenočitev povečalo za do 33 odstotkov, kar potrjuje uspešna prizadevanja za podaljševanje turistične sezone," so delili in dodali, da k temu pomembno pripomorejo številni dogodki industrije srečanj in široka ponudba centrov dobrega počutja.

Tudi v piranski občini opažajo, da trenutne razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo tudi na turistične tokove. "Ljudje se zaradi negotovosti raje odločajo za bližje destinacije, dosegljive z avtomobilom. To za nas pomeni določeno prednost, saj večina naših gostov prihaja iz Avstrije, severne Italije, Bavarske in Madžarske, od koder je dostop z avtom hiter in enostaven," so pojasnili.

Kljub dogajanju po svetu zato pričakujejo dobro sezono. "Veseli bomo, če se nam bo uspelo približati lanskim, rekordnim rezultatom," so še povedali.

Kranjska Gora: Turizem je "plaha ptica", saj se zelo hitro odziva na spremembe v okolju

Glavni turistični sezoni v Kranjski Gori sta tradicionalno zima in poletje. "Pozimi obiskovalce privabljajo smučišča, tek na smučeh, adventno dogajanje ter številne prireditve, med drugim tudi tekmovanja svetovnega pokala. V poletnih mesecih pa so ključni produkti povezani z naravo in aktivnim oddihom, kot so pohodništvo, tek, gorništvo, kolesarjenje, ferate ter obisk naravnih znamenitosti, kot so gore in slapovi," je povedala županja občine Henrika Zupan in dodala, da si turistični deležniki prizadevajo obiskovalce usmerjati tudi v pomladne in jesenske mesece, kjer v zadnjih letih beležijo relativno najvišjo rast prihodov turistov.

Ob tem je Zupan pojasnila, da je turizem panoga, ki je ob geopolitičnih zaostritvah lahko zelo ranljiva. "Turizem pogosto imenujemo kot 'plaho ptico', saj se zelo hitro odziva na spremembe v okolju," je dejala. Geopolitične razmere, varnostna vprašanja, ekonomska negotovost in drugi zunanji dejavniki lahko, kot pravi, pomembno vplivajo na odločitve turistov in posledično na obseg turističnega obiska. "Prav zato so tudi napovedi v turizmu vedno nekoliko negotove in odvisne od širšega konteksta, kar se odraža tudi v naših pričakovanjih za prihajajočo sezono," je razložila.

"V kolikor bi pričakovanja in napovedi glede turističnega obiska lahko merili zgolj po vloženem trudu vseh turističnih deležnikov v destinaciji in širši regiji, bi lahko za tople mesece v Kranjski Gori z gotovostjo napovedali večji obisk turistov," pravi županja, a prav zato, ker je turizem panoga, na katero vpliva več dejavnikov, ne morejo z gotovostjo napovedati, ali bo letošnja pomladno-poletna sezona boljša od lanske.

"V zadnjih letih beležimo pozitiven trend obiska turistov v naši občini, zato si prizadevamo in hkrati pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega trenda tudi v letošnjem letu," je pripomnila in dodala še, da v Kranjski Gori prav zaradi aktualnih geopolitičnih razmer aktivnosti usmerjajo predvsem na tradicionalne in bližnje trge ter na domači trg, s čimer želijo morebitne negativne vplive globalnih razmer čim bolj omiliti.

Postojna: Poti turistov se bodo spremenile, pričakujemo večji delež obiskovalcev z bližjih trgov

Prvi večji val turistov v Postojno pride pomladi, letos že v aprilu, v času velikonočnih praznikov, je povedala Ana Širca, vodja enote Turizem Postojna. "Poletje ostaja vrhunec sezone, vendar Postojnsko začenja pisati čudno, a hkrati čudovito zgodbo – najlepše skrivnosti razkriva tudi izven glavne sezone," je pojasnila in dodala, da jo spomladi in jeseni obiščejo tisti, ki iščejo mir, avtentičnost in stik z naravo.

Glede trenutnih geopolitičnih razmer je povedala, da je svet nepredvidljiv, a da Postojnsko ponuja občutek varnosti, dostopnosti in edinstvenosti. "Verjamemo, da se bodo spremenile poti turistov, zato lahko pričakujemo večji delež obiskovalcev iz bližnjih trgov," je dejala. Vendar pa po mnenju Turizma Postojna želja po izjemnih doživetjih ostaja. "In prav to je naša največja prednost, zato večjega upada števila obiskovalcev zaenkrat ne pričakujemo," je povedala.

Pravzaprav letos tudi na Postojnskem pričakujejo dobro turistično sezono, ki bo iz vidika števila nočitev in povprečne dobe bivanje najmanj na ravni lanske ali jo celo presegla. "Ob tem destinacijo na novo postavljamo pod enotno in močno zgodbo Postojnsko, ki obiskovalcu ne ponuja le ogleda, temveč občutek, da je stopil v drug svet," je pojasnila.

"Verjamemo, da bo letošnja sezona korak naprej. Ne le zaradi številk, ampak zaradi premika v razmišljanju – iz sezonskega turizma v celoletno destinacijo. Želimo si namreč več obiskovalcev zlasti spomladi in jeseni. Naša prednost ni le v prepoznavnosti, ampak v tem, da znamo gosta nagovoriti tudi takrat, ko najmanj pričakuje," pravi Širca, ki dodaja še, da je prav razvijanje turizma izven glavne sezone njihova največja konkurenčna prednost. Na obisk kraškega sveta pod zemljo vreme namreč ne vpliva.

"Začeli smo ciljno nagovarjanje tistih obiskovalcev, ki iščejo aktivna doživetja v naravi. Hkrati se trudimo, da bi vsi naši turistični ponudniki dvignili kakovost svoje ponudbe, saj lahko tako zadržimo gosta na destinaciji dlje oz. ga lahko prepričamo, da se bo na Postojnsko še vrnil," je sklenila.