"Stara sem 27 let in zdi se mi, da sem si uničila življenje in prihodnost. Tega ne privoščim nikomur. Zajemam dan za dnem in diham, kolikor lahko," je o svoji izkušnji s krediti na črnem trgu za N1 iskreno spregovorila radijska voditeljica, stand up komičarka in igralka Kaja Grozina. Pred petimi leti si je denar na črnem trgu izposodil njen partner, ona je bila porok. "Dolg, ki ni bil moj, je naenkrat postal moj." Oderuške obresti so bile tako visoke, da je izgubila streho nad glavo, prenočevala pa je na enem od treh delovnih mest, ki jih je imela hkrati, da je lahko odplačevala dolg. Kreditodajalci so ji tudi grozili. Finančna svetovalka pravi: "Če vam banka kredita ne da, je to velik stop znak." Obrnete pa se lahko tudi na policijo.
Pravi pekel, ki ga je radijska voditeljica, stand up komičarka in igralka Kaja Grozina doživljala zadnjih nekaj let, se je začel leta 2019. Takrat je njen nekdanji partner vzel kredit na črnem trgu. Spominja se, da prvih nekaj mesecev ni bilo nobenih težav, po približno pol leta pa je ugotovila, da obrokov sploh ne plačuje. “Ker sem za plačilo jamčila, bila sem porok, so se upniki obrnili name,” je povedala za N1.
Najprej je bila komunikacija z njimi normalna, a so se kmalu začele grožnje. Večkrat se je z njimi dobila in prosila za odlog plačila ali manjše obresti, a se prav veliko ni dalo dogovoriti. “Zame so bila ta štiri leta največja nočna mora — ni hujšega kot se zbuditi ob neodgovorjenih klicih in grozilnih sporočilih. Zame je bil vsak dan muka.”
Obrestne mere so bile namreč oderuške, kar 40-odstotne. “To pomeni, da si vsak mesec od celotnega zneska plačal 40 odstotkov samo obresti, brez glavnice. Iz meseca v mesec so se spreminjale po dveh letih, ko je rok plačila glavnice potekel.” Poleg tega ji ni uspelo vsega poplačati pravočasno, zato so vedno udarile še zamudne obresti.
V začaranem krogu
Kaja Grozina se je ves čas trudila, da bi prišla na zeleno vejo, a njena plača ni bila dovolj visoka, da bi z njo pokrila mesečni obrok kredita. Na neki točki je zato delala na treh koncih hkrati in popolnoma izgorela.
Iskreno pove, da je v eni od služb tudi spala, saj je izgubila streho nad glavo. Tudi za hrano ni imela. “Prav tako sem si v paniki izposojala denar drugje — pri prijateljih, znancih in pri drugih posojilodajalcih, ki so bili do mene prav tako izjemno kruti — razen svetlih izjem.” Znašla se je v začaranem krogu hudih pritiskov, ki so jo pripeljali na rob obupa.
“Postala sem oseba, ki so jo vsi povezovali s težavami”
Kaja Grozina se spominja, da ni bilo dneva, ko ne bi jokala. Včasih izhoda ni več videla. “Velikokrat sem pomislila na samomor, vendar me je bilo strah — predvsem tega, kaj se bo zgodilo z dolgovi, če me ne bo več — na koga bodo padli? Zdelo se mi je — še danes se mi — da sem si uničila življenje, da sem izgubila lastno dostojanstvo, možnost, da me še kdo kdaj vidi kot spoštovanja vredno osebo, kot nekoga, ki se mu lahko zaupa.”
Kot pravi, je kar naenkrat postala človek, ki so ga vsi povezovali s težavami, zato je ostala brez podpore.
“Dolg, ki ni bil moj, je naenkrat postal moj … Postal je del mene in del vseh, ki so bili del mojega življenja. Večino dni se mi je zdelo, da bi s svojim odhodom, z lastno smrtjo, naredila ljudem celo uslugo. Da bi jim bilo tako lažje,” je iskreno razgrnila svoja čustva.
Ko je kredit na črnem trgu odplačala, se je ena nočna mora resda zaključila, a obenem se je zbudila v novo. Denar je morala vrniti še tistim, pri katerih si je med odplačevanjem kredita izposojala za sproti; prijateljem in znancem.
“Pa jaz — sama. Ljudje so me nenehno blatili za hrbtom, družina se me je skoraj odpovedala … Ves ta čas razumeš, da si vsem v veliko breme, a ko hodiš čez to, se sprašuješ: Si želim živeti tako? Bom še kdaj lahko normalno živela? Me bo kdaj še imel kdo rad? Mi bodo ljudje oprostili? Si bom oprostila sama?”
Spregovorila, da bi druge od tega odvrnila
Človek, ki se znajde v takšni situaciji, po njenih besedah pravih odgovorov na ta vprašanja nikoli zares ne odkrije, temveč iz ure v uro in iz dneva v dan zgolj bije bitko. Če bi morala znova skozi isto kalvarijo, Grozina vanjo gotovo ne bi vpletla znancev in prijateljev. Redki so bili namreč, ki so ji želeli pomagati, večina jih je le hotela oditi iz njenega življenja “s čim manj škode”.
“In kdo jim lahko očita? Pot do točke, ko bom sebe lahko znova vzljubila, je zelo dolga. Še daljša pa do točke, da me bodo lahko vzljubili drugi.”
Vsem, ki so se znašli v finančni stiski in razmišljajo, da bi si denar izposodili na črnem trgu, to močno odsvetuje. Tudi zato se je o grenki izkušnji odločila spregovoriti, da bi vsaj koga odvrnila od tega odvrnila. “Iz dna srca in z vsakim atomom telesa vas prosim, da tega ne počnete. Vedno obstaja kakšno dodatno delo, vedno se da kje kaj dodatnega zaslužiti.”
Finančna svetovalka: Spominjam se ženske z osmimi krediti
Dejstvo je namreč, da ljudje v (na videz) brezizhodnih situacijah kredite še vedno najemajo na črnem trgu. Po izkušnjah finančne mentorice in specialistke za financiranje ter osebni proračun Ane Vezovišek so to navadno tisti, ki že imajo številne kredite, posojila in limite.
“Spominjam se ženske, ki ji je imela osem posojil. Torej gre za ljudi, ki so vse možnosti na svoji banki izkoristili in jim drugega, kot da denar dobijo na enem od teh trgov, ne preostane,” pravi.
Opozarja, da so ponudniki na črnem trgu izjemno bistri. Obrestno mero po njenih besedah skušajo držati blizu zakonskih omejitev, a zato toliko bolj dvignejo druge stroške.
“Velikokrat pa po mojih izkušnjah ljudje podpisujejo pogodbe, kot da ne bi bili pismeni. Spomnim se primera, ko je stranka podpisala pogodbo za 40.000 evrov posojila, v resnici pa je dobila le 15.000 evrov. Ob tem ljudje svoje nepremičnine obremenijo še s hipotekami. To so grozne zgodbe.”
Prav tako ni mogla verjeti, ko se je nanjo pred kakšnim letom in pol obrnila gospa, ki je v zastavljalnici zastavila okoli 5.000 evrov vreden avto. “Vsak mesec je plačevala 450 evrov obresti, pri čemer pa se glavnica ni zmanjševala.”
Če vam banka kredita ne da, je to velik znak stop
Finančna svetovalka Ana Vezovišek poudarja, da bi morali ljudje, ki jim banka kredita ne odobri, to dojeti kot velik stop znak. A številni tega ne uvidijo in si denar izposodijo na črnem trgu. “Slišala sem za 10- ali pa 12-odstotne obrestne mere na mesec. Si predstavljate to?”
Človek tako hitro ne zmore več redno odplačevati dolga, ponudniki na črnem trgu pa začnejo z grožnjami — najprej po telefonu, če klica ne sprejmeš, pa prej ali slej potrkajo na domača vrata. “Pogoste so grožnje z omembo družine. To je tisto, s čimer te najbolj pritisnejo, ko res ne veš več, kaj bi naredil. Tukaj ni šale.”
Vsem, ki so se znašli v takšni situaciji, svetuje, da se obrnejo na tržni inšpektorat, Zvezo potrošnikov Slovenije in policijo. Po besedah policije gre namreč lahko v tovrstnih primerih za elemente kaznivega dejanja oderuštva. “Oderuške obresti v obravnavanih primerih segajo tudi do 100 odstotkov,” pojasnjuje policija.
Ali ima upnik dovoljenje ministrstva, lahko preverite
Policija je v letu 2020 obravnavala sedem tovrstnih kaznivih dejanj (272.800 evrov škode), v letu 2021 tri kazniva dejanja (17.900 evrov škode), leta 2022 prav tako tri kazniva dejanja (4.100 evrov škode), lani osem kaznivih dejanj (62.500 evrov škode) in letos pa eno kaznivo dejanje (20.000 evrov škode).
Policija svetuje, da v kolikor vam banka kredita ne odobri, pred sklepanjem posojila drugje in pred samim podpisom pogodbe temeljito preverite pogoje, višino obrestne mere, čas trajanja pogodbe, pogoje vračanja in navedene posledice v primerih neodplačevanja.
“Preverite lahko tudi, ali ima družba, ki ponuja posojila, dovoljenje, izdano od ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Prav tako se izogibajte posojilom od neznanih fizičnih oseb ter raznim ponudbam na spletu,” poudarjajo.
Ana Vezovišek ob tem ljudem na srce polaga še, da na podpis pogodbe kot pričo povabite enega od bližnjih. “Izpostavila pa bi, da niste sami. Tudi če naredite eno neumnost, ki je ne morete popraviti, lahko s pravilnimi odločitvami pozitivno vplivate na svojo prihodnost. Ne obupajte. Vedno obstajajo rešitve, vprašanje je samo, katera je najbolj optimalna za posameznika. Pomembno je, da stopite en korak nazaj, da boste lahko naslednji dan naredili dva ali tri korake naprej.”
Ne nasedajte ugodnim posojilom, brez zavarovanja in z nizko obrestno mero
Policija ob tem opozarja tudi na spletne goljufe, ki izkoriščajo mnoge, ki so v težkem finančnem položaju in pri bankah kreditno niso sposobni, ter se zato zatečejo k iskanju kreditov na spletu. Spletni goljufi običajno obljubljajo ugodna posojila, brez zavarovanja in z nizko obrestno mero.
Svoje ponudbe za lažne kredite objavljajo prek spletnih oglasov, na forumih in družbenih omrežjih. Da bi bile videti bolj pristne, lahko zlorabijo tudi logotipe ali podobe spletnih strani slovenskih ali tujih finančnih ustanov.
“Oškodovance običajno prepričajo tako, da jim pošljejo lažno odobreno kreditno pogodbo, v nadaljevanju pa pred samim nakazilom, ki ni nikoli izvedeno, zahtevajo različna plačila. Na primer notarskih storitev zavarovanja kredita, davka.” Naključnim oglasom in ponudbam kreditov na spletu se raje izogibajte, saj se vedno končajo s finančno škodo, ki težek socialni položaj še poglobi.
“Glede na to, da so storilci običajno tujci, obstaja velika verjetnost slovničnih napak v pogodbah in sami korespondenci z lažnimi kreditojemalci. Običajno uporabljajo brezplačne elektronske predale, zato preverite, ali se e-pošta ujema z naslovom uradne institucije,” še svetuje policija, žrtve pa poziva, da prevaro čim prej prijavijo policiji in svoji banki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje