Menu Item
Če v domači kuhinji radi cvremo, se nam kaj kmalu naberejo precejšnje količine odpadnega jedilnega olja. Čeprav komunalna podjetja in okoljevarstvene organizacije pravijo, naj ga nikar ne zlivajmo v odtoke, mnogi to še vedno počnejo. Preverili smo, kako pravilno ravnati z njim.
Pri kuhanju, posebej cvrtju, se nam doma kaj kmalu naberejo precejšnje količine odpadnega jedilnega olja. Nekateri ga zlijejo v odtok, drugi odložijo v zabojnik za smeti pred hišo ali celo zlijejo v naravo. Komunalna podjetja in okoljevarstvene organizacije svarijo, da je to škodljivo za okolje.
Odpadno jedilno olje lahko onesnaži (tudi pitno) vodo. “Olje, nabrano na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva. Nalaga se na stenah kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo,” opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). ZPS ugotavlja še, da ne drži mit, da odpadno olje ne povzroča škode, če ga v odtok zlijemo skupaj z detergentom.
“Odpadno olje sodi med posebne odpadke, zato ga je potrebno zbirati ločeno,” opozarjajo pri VO-KA Snaga, ki v Ljubljani in okoliških občinah skrbi tako za vodo kot za odpadke. “Odpadno olje predstavlja 3.500-krat večjo obremenitev za okolje kot komunalne vode, saj na površini vode tvori neprepusten film in onemogoča kroženje kisika. Ena kapljica olja onesnaži do 1.000 litrov vode,” so zapisali in opozorili še, da olje v kanalizacijskem sistemu povzroča obloge in maši cevi ter moti procese na čistilnih napravah, kar zaradi izrednih vzdrževanj pomeni višji strošek.
Za tiste, pri katerih okoljska ozaveščenost ni prav visoka, velja poudariti, da nas k pravilnemu odlaganju odpadnega olja zavezuje tudi zakonodaja. Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi pravi, da je olje prepovedano zlivati v kanalizacijo in greznice, neposredno v vode ali v tla. Prav tako ga je prepovedano mešati z drugimi odpadki in ga zavreči med mešane komunalne ali biološke odpadke.
Kaj torej storiti? Odpadno olje moramo odnesti do zbirnega centra krajevne komunale. ZPS ugotavlja, da je približno polovica od okrog 60 komunalnih podjetij po Sloveniji namestila tudi ulične zbiralnike, ki so morda bližje od zbirnega centra. Ponekod pa imajo tudi premične zbiralnice, na spletnih straneh komunale lahko najdete urnik, kje in kdaj bodo postavljene. Nekatere komunale dajo gospodinjstvom tudi posode s cedilom za zbiranje odpadnega jedilnega olja, iz katerih ga lahko prelijejo v ulični zbiralnik.
Na tej spletni strani je mogoče preveriti ali in kje v vašem kraju se zbira odpadno olje.
V Ljubljani lahko prebivalci odpadno jedilno olje oddajo v zbirnih centrih na Barju ali Povšetovi, ali pa ga prinesejo v eno od premičnih zbiralnic, ki po vnaprej določenem urniku spomladi in jeseni stojijo na štiridesetih različnih lokacijah v Mestni občini Ljubljana in desetih primestnih občinah, kjer za ravnanje z odpadki skrbi Voka Snaga, pravijo v javnem podjetju. Odpadno jedilno olje lahko uporabniki predajo v lastni embalaži, na primer v plastenki.
Ker se prebivalci glavnega mesta pritožujejo, da je možnosti za oddajo olja malo ter da so premične zbiralnice na voljo zelo redko, smo VOKA Snago vprašali, ali načrtujejo okrepitve zbiranja. Odgovarjajo, da ja, vendar pa še ni znano, kdaj bi se to lahko zgodilo. “V JP Voka Snaga načrtujemo uvedbo sistema, s katerim bomo (skladno z načeli krožnega gospodarstva in Zero Waste načela) celostno uredili sistem zbiranja koristnih odpadkov oziroma še uporabnih stvari, med drugim odpadnega jedilnega olja, malih gospodinjskih aparatov, tekstila, igrač …” so zapisali.
Včasih pa drži tudi, da se je treba za prijaznejši odnos do okolja nekoliko potruditi. “Zavedamo se potreb občanov po čim bolj dostopnih in priročnih storitvah. Cilji na področju zbiranja odpadkov so izziv, saj pot do njih pomeni predvsem spreminjanje vzorcev, vrednot in navad naših uporabnic in uporabnikov, kar je dolgotrajen proces,” pravijo pri komunalnem podjetju in dodajajo, da je zato med ukrepi za zmanjšanje količin vseh vrst odpadkov tudi nadaljevanje ozaveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti ter spodbujanje uporabnikov, naj sprejemajo do okolja in do družbe bolj odgovorne odločitve.
Kje konča odpadno olje?
Količine zbranega olja sicer naraščajo. V Ljubljani jih je VOKA Snaga leta 2011 zbrala 7 ton, leta 2015 okoli 15 ton, leta 2019 dobrih 25 ton in leta 2022 33 ton odpadnega jedilnega olja.
Odpadno olje nato komunalna podjetja predajo oziroma prodajo podjetjem, ki se ukvarjajo z njegovo nadaljnjo usodo. Olje bi sicer lahko sežigali, podobno kot druge odpadke, vendar pa je njegova cena na trgu kar visoka, zato se ga bolj splača predelati, pravijo pri ZPS in dodajajo, da so njegove cene še posebej zrasle med epidemijo, ko ga je bilo na trgu manj zaradi zaprtja gostinskih lokalov, ki so sicer največji porabnik olja. Na trgu dosega cene tudi do 400 evrov na tono, pravijo pri zvezi potrošnikov.
Večino odpadnega olja podjetja izvozijo tujino. Kot pravijo pri VOKA Snagi, ga predelujejo tako, da iz odpadnega jedilnega olja nastane 90 odstotkov biodizla, preostanek pa je glicerin. Glicerin je uporabna surovina, ki se uporablja v farmaciji in kozmetiki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje