Po pomislekih SD in Levice kandidat za ustavnega sodnika Keršmanc pisal poslancem in predsednici

Potem ko smo na N1 razkrili, da imajo v poslanskih skupinah SD in Levice resne zadržke do kandidata za ustavnega sodnika Cirila Keršmanca, ker naj bi imel zelo konservativne poglede na nekatera osrednja družbena vprašanja in naj ne bi jasno podprl pravice do splava, se je Keršmanc na poslanske skupine in urad predsednice republike Nataše Pirc Musar obrnil s pismom.

V njem je med drugim izpostavil, da podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poudaril je tudi, da ne pričakuje, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok oziroma o tem, kaj ta pravica pomeni za ženske.

"To je izrecna ustavna pravica, določena v prvem odstavku 55. člena ustave. Jasno je, da mora država v skladu z drugim odstavkom istega člena zagotavljati možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarjati razmere, ki omogočajo staršem, da se svobodno odločijo, ali bodo imeli otroke ali ne. In da je pravica ženske, da odloča – skladno z ustavno pravico do dostojanstva in osebne integritete," je navedel.

Keršmanc: Prepoved splava je v preteklosti povzročila velikansko škodo, ki se ne sme ponoviti

Keršmanc je izpostavil, da je prepoved splava in svobodnega odločanja o rojstvu otrok v preteklosti povzročila "velikansko škodo", ki se ne sme ponoviti. Ob tem je dodal, da se vrednostno zavzema za podrobnejšo normativno ureditev nekega področja, ko to preprečuje tveganje za življenje in zdravje ljudi.

"Če področje ni zakonsko urejeno, lahko pride do izrazito tragičnih in nepopravljivih posledic, za katerimi so trpele ženske v preteklosti ali pa do zlorab in izkoriščanja in drugih kaznivih dejanj, kot se je to izkazalo na primer v času prohibicije," je pojasnil Keršmanc, ki se v pismu ni konkretno izjasnil, ali podpira pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Potrdil je, da je na predstavitvah povedal, da kot najpomembnejšo pravico v ustavi vidi pravico do svobode izražanja. "Da v pravici svobodnega izražanja prepoznavam visoko vrednoto, pa ne pomeni, da menim, da ta nima meja," je navedel Keršmanc. Ob tem je izpostavil, da sovražni govor in širjenje lažnih novic dojema kot "resno nevarnost svobodi izražanja in ustavni demokraciji nasploh".

Poudaril je, da je po svetovnonazorskem prepričanju agnostik ter da ohranja zdravo skepso do absolutnih resnic in vseh tistih, ki jih ponujajo. "Pri svoji kandidaturi nisem kalkuliral. Vsaki poslanski skupini sem povedal to, kar sem in v kar verjamem. Nisem preračunaval, kaj bi želela slišati ena ali druga stran," je dodal Keršmanc.

Urad predsednice: Nataša Pirc Musar nikoli ne bi predlagala kandidata, ki ne podpira pravice do splava

V koaliciji izjav na temo Keršmanca in njegovih stališč danes niso dajali. Kandidat za ustavnega sodnika se je dopoldne prišel predstavit poslancem Svobode. Neuradno naj bi jim na predstavitvi povedal, da podpira tako pravico do splava kot tudi pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Ali ga bodo v Gibanju Svoboda podprli, še ni znano, saj bodo jutri opravili dodatne pogovore. V SD in Levici prav tako molčijo, neuradno pa naj bi Svobodi danes znova dali vedeti, da Keršmanca na torkovem tajnem glasovanju v državnem zboru ne morejo podpreti.

Iz urada predsednice republike pa so sporočili, da Nataša Pirc Musar za ustavnega sodnika nikoli ne bi predlagala kandidata, ki ne podpira ustavnih pravic, med katere spada tudi pravica do splava.

"To pravico bo predsednica republike vedno in neomajno podpirala," so poudarili v njenem uradu. Izpostavili so, da se je Keršmanc kot kandidat za ustavnega sodnika predstavil tudi v uradu predsednice republike in da na predstavitvi ni izražal stališč, ki naj bi jih v pogovorih z nekaterimi poslanskimi skupinami.

Navedli so še, da je Keršmanc danes zatrdil, da podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. "Prav tako je tudi pojasnil, da vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsoja. Kot razpravni kazenski sodnik stoji na stališču, da je sovražni govor kaznivo dejanje," so dodali v uradu Pirc Musar.