Menu Item
Združenje Katedrala svobode je predstavilo novo knjigo o slovenskem nacionalnem programu. Kot je izpostavil eden prvih pobudnikov Katedrale svobode in nekdanji ideolog slovenske desnice Peter Jambrek, živimo v zgodovinsko prelomnem času, ki na novo opredeljuje Slovenijo in ves svet. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pa je kot glavno dilemo za slovenski pomladni program izpostavil vprašanje, ali naj bo vse tako, kot je bilo, ali naj bo vse drugače. "Si želimo vrnitve Slovenije v smislu Make Slovenia Great Again (Naredite Slovenijo znova veliko, op. a.) ali pa si želimo novo, drugačno Slovenijo?" je dejal nekdanji zunanji minister.
“Po 35 letih od konca hladne vojne je ponovno nastopil zgodovinsko prelomni čas, ki opredeljuje Slovenijo in svet,” je na predstavitvi nove knjige Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program dejal eden prvih pobudnikov neformalnega združenja Katedrala svobode in nekdanji ideolog slovenske desnice Peter Jambrek.
Pri nastanku knjige je sodelovalo 74 avtorjev, med sedmimi ključnimi so poleg Jambreka še Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Ivan Štuhec in Tomaž Zalaznik. “Med nami sedmimi je bil prisoten občutek oziroma skupna ideja, da svet od lanskega novembra živi v nekem posebnem stanju zgoščenega zgodovinskega in prelomnega časa, ki je primerljiv s tistimi časi, ki so Slovence in Slovenijo opredeljevali leta 1884, 1915, 1940–45 in 1987–92,” je poudaril Jambrek in dodal, da je nova knjiga tudi poskus odgovora na 57. številko Nove revije.
Petrič: Strah in zaskrbljenost sta še kako upravičena
Da je svet vedno bolj zapleten in da je usoda slovenskega naroda čedalje bolj odvisna od tega, kaj se dogaja v svetu, je izpostavil tudi nekdanji ustavni sodnik in upokojeni diplomat Ernest Petrič. “Ravnotežje moči v svetu se je spremenilo. Nekoč so dominirale zahodne sile, zdaj pa so se stvari spremenile. Na obzorju je velika in močna Kitajska, Rusija maha z jedrskim orožjem. Zahod je v preteklosti veljal za najbolj privlačnega, danes pa je preostali del sveta do številnih naših vrednot zadržan.”
Nekdanji dolgoletni diplomat se je dotaknil tudi vojne v Ukrajini. “Strah in zaskrbljenost sta še kako upravičena. Če pade Ukrajina in če se uveljavi pravica močnejšega, bodo prej ali slej sledili novi posegi Ruske federacije ali pa drugih večjih ali manjših sil v druge države z orožjem. Če pridemo do tega, da si močni lahko privoščijo, da odločajo o usodi majhnih in o njihovem državnem obstoju, se bomo vrnili globoko nazaj v zelo neprijetne čase,” je opozoril Petrič.
Poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo prekinitev ognja v Ukrajini, pa po njegovih besedah razumemo tudi v luči, da je njegova glavna skrb sodelovanje med Rusijo in Kitajsko: “Treba je najti neko sobivanje z Rusko federacijo, da se prepreči dolgoročno, globoko in vsestransko sodelovanje med njo in Kitajsko. Drugo vprašanje pa je, kakšna naj bi bila cena za to.”
Rupel kritičen do pozivov o izstopu iz Nata
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je bil kritičen do pozivov, naj Slovenija izstopi iz zveze Nato. “Zakaj se moramo brez prestanka bojevati zoper predsodke glede zgodovinskih dosežkov, kot sta samostojna država ter članstvo v EU in Natu? Zakaj nasprotovanje Ukrajini? Neki bivši predsednik (Danilo Türk, op. a.) je nedavno izjavil, da je Ukrajina vojno že izgubila. Zakaj takšno navdušenje nad Putinom ali navdušenje nad zavezništvom med Putinom in Trumpom?”
Po njegovih besedah je za pomladni program ključno vprašanje, ali naj bo vse tako, kot je bilo, ali naj bo vse drugače. “Si želimo vrnitve Slovenije v smislu Make Slovenia Great Again (Naredite Slovenijo znova veliko, op. a.) ali pa si želimo novo, drugačno Slovenijo?” je dejal nekdanji zunanji minister.
Nekdanji šolski minister Žiga Turk pa je izpostavil, da smo v Sloveniji vrednote, elite in institucije bolj ali manj nespremenjeno podedovali iz prejšnjega sistema. “Odpovedati se moramo vrednotam, ki so namenjene temu, da opravičujejo osvobodilno antiimperialistično fronto in revolucijo. Tukaj je tista Arhimedova točka, prek katere bi se dalo marsikaj obrniti,” je ocenil Turk. Jambrek pa je dodal, da sprava v Sloveniji ni uspela, ker je bila zgolj navidezna.
Peterle: Hvala bogu, da se je pojavil Trump
Med govorci na okrogli mizi je bil tudi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, ki je poudaril, da so Čebine danes močnejše kot vrednote osamosvojitve. “Imamo nove obraze, ki jih med nas pošiljajo stari strici. Veliko ljudi je bilo za osamosvojitev tudi med komunisti, veliko manj pa jih je bilo za preobrazbo. In mi bomo uspeli, če bomo angažirali ljudi za preobrazbo.”
Ob tem je poudaril, da mladi ne zapuščajo Slovenije zaradi tega, ker tukaj ne bi imeli dela, ampak zaradi stanja duha in odsotnosti sprememb. “Spomenik revoluciji na Trgu republike dokazuje, da smo v nekaterih elementih res ostali tam in da je vse tako, kot je bilo. Ukinitev muzeja osamosvojitve prav tako pomeni, da je vse tako, kot je bilo. Hvala bogu, da se je pojavil Trump, mogoče se bomo zbudili,” je dejal Peterle.
Predstavitve knjige so se med drugim udeležili nekdanji predsednik republike Borut Pahor, podpredsednik SDS Aleš Hojs, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, zgodovinar Jože Dežman, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, pravnik Matej Avbelj, aktivist Vili Kovačič in strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje