Menu Item
Še tri dni nas loči od evropskih volitev, na katerih bomo Slovenci odločali o svojih predstavnikih v Evropskem parlamentu. Civilnodružbene organizacije pod okriljem iniciative Glas ljudstva so na terenu spremljale predvolilne kampanje strank in izjave njihovih kandidatov. Kaj so ugotovile?
Približno 370 milijonov Evropejcev bo na evropskih volitvah izbralo 720 poslancev novega sklica Evropskega parlamenta. Slovenija bo imela v naslednjem mandatu devet svojih predstavnikov. Pred nedeljskimi volitvami so v polnem zamahu predvolilne kampanje, ki so se jih stranke lotile vsaka na svoj način. Kandidati za evropske poslance se udeležujejo soočenj, volilno bazo nagovarjajo na terenu, prek družbenih omrežij in z različnimi akcijami.
Civilnodružbene organizacije, zbrane v Glasu ljudstva, so dober mesec na terenu spremljale predvolilne kampanje kandidatk in kandidatov za slovenske evropske poslance in jih analizirale. Svoje ugotovitve so predstavile pred Hišo Evropske unije (EU) na Dunajski cesti v Ljubljani.
Ena ključnih tem letošnjih evropskih volitev so vsekakor podnebne spremembe in z njimi povezan zeleni prehod. Kot je poudarila direktorica nevladne okoljske organizacije Umanotera Gaja Brecelj, se na ravni EU sprejme kar 80 odstotkov zakonodaje s področja okolja. “To pomeni, da se na ravni EU odloča, kakšno hrano bomo jedli, kako čist zrak bomo dihali, ali bomo ohranjali naravo, kakšno bo stanje voda in kako bomo obravnavali podnebne spremembe. Ker smo priča vedno večjemu demoniziranju zelenega prehoda, smo pričakovali, da bodo kandidati in kandidatke poskušali volilce prepričevati tudi s tem, da je zeleni prehod nepotreben, škodljiv, drag in za elite,” je dejala.
“Slišali smo ogromno pavšalnih trditev, neresnic in zavajanj”
Pri vprašanju okolja po besedah Brecelj obstaja zelo velika razlika med strankami, listami in njihovimi kandidati in kandidatkami. V preteklem petletnem mandatu trenutnega sklica Evropskega parlamenta je mreža petih najpomembnejših okoljskih organizacij – Climate Action Network Europe, Evropski okoljski urad, Svetovni sklad za naravo (WWF), Transport & Environment in BirdLife – pripravila analizo nekaterih preteklih glasovanj, ki zadevajo naravo, okolje in podnebje. Analiza je po navedbah Brecelj pokazala, da so daleč najslabše glasovali poslanci, ki spadajo v skupino Evropska ljudska stranka (EPP), torej poslanci strank SDS, SLS in NSi. “Te poslance je analiza umestila v t. i. fosile,” je povedala Brecelj.
Stranko Gibanje Svoboda, ki je del skupine Renew Europe, je analiza umestila “nekje vmes,” pri čemer, tako Brecelj, opažajo pomembne razlike med poslancema Klemnom Grošljem, ki je pri okoljskih vprašanjih glasoval bližje EPP in je bil uvrščen med t. i. zavlačevalce, in Ireno Joveva, ki je bila umeščena med t. i. varuhe. Med te so bili uvrščeni tudi poslanci evropske skupine S&D, ki jim iz Slovenije pripadajo poslanci stranke Socialnih demokratov.
Direktorica Umanotere je pozdravila dejstvo, da je zeleni prehod osrednja tema večine predvolilnih razprav, a da se je znašla na udaru populizma večine strank, saj da “kandidati in kandidatke kalkulirajo, s čim bi prepričali volilke in volilce”. “Če sem cinična, v resnici kalkulirajo z našim preživetjem na tem planetu,” je poudarila Brecelj. Navedla je, da so lahko slovenski volilci med predvolilno kampanjo slišali ogromno pavšalnih trditev, celo neresnic in zavajanj. “Slišali smo, da namerava EU prepovedati avtomobile, priča smo bili populistični akciji Drv ne damo, ki jo je sprožila stranka NSi, pa trditvi poslanca Milana Zvera (SDS/EPP), ki je dejal, da so kmetje v zadnjih 30 letih za 20 odstotkov zmanjšali svoj ogljični vtis, kar sploh ne drži,” je povedala.
Brecelj je še izpostavila, da se je mnogo debat o nujnosti zelenega prehoda preusmerilo v nacionalno debato o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2) v Sloveniji, kar da ni povezano z odločitvami v Evropskem parlamentu. “Ko poslušamo in beremo izjave, lahko strnemo, da obstajajo pomembne razlike. Med kandidati tako najdemo podnebne zanikovalce in zanikovalke znanosti. V to skupino spada stranka Resni.ca, ki napoveduje boj proti zeleni agendi. Nosilec njihove liste (Zoran Stevanović) govori o totalitarnih zelenih ukrepih, da gre pri podnebnih spremembah za naravne procese, ki jih je naš planet že večkrat doživel,” je dejala Brecelj.
Čeprav se večina strank strinja, da je treba družbo razogljičiti, a ne račun gospodarske rasti. “Poudarjajo, da si zelenega prehoda v resnici ne moremo privoščiti oziroma moramo iti bolj počasi. Na Umanoteri dodajamo, da znanost zagovarja hitrejši zeleni prehod, če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb. Zavračanje zelenega prehoda je v nasprotju z znanostjo, je kratkovidno in pogubno,” je opozorila. Med strankami, ki se zavedajo pomena zelenega prehoda, sta se po navedbah Brecelj še najbolj približali stranka Vesna in Levica.
Največ zavajajočih izjav zaznali pri Toninu
Katja Miklavčič iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je predstavila ugotovitve projekta Spremljaj_spreminjaj EU. V okviru tega so na dnevni ravni beležili izjave kandidatov za evropske poslance, ki so bile napačne, zavajajoče ali celo zlonamerne. Vsebinsko so preverjali izjave, povezane s človekovimi pravicami oziroma migracijami, vladavino prava in podnebnimi politikami. Zajeli so več kot 60 spornih izjav, največ na družbenem omrežju Facebook in X.
Na področju migracij so v PIC opazili, da kandidati oziroma kandidatke za evropske poslance neozirajoč se na obstoječo nacionalno in evropsko zakonodajo ponujajo preproste rešitve, za katere najverjetneje menijo, da bi jih ljudje radi slišali, pri tem pa namerno ali nenamerno spregledajo, da bi implementacija take rešitve pomenila kršitev več mednarodnih zavez, ki jih ima Slovenija. Med posameznimi kandidati so doslej analizirali največ zavajajočih, napačnih ali celo zlonamernih izjav pri nosilcu liste NSi Mateju Toninu (NSi) in Zoranu Stevanoviću iz Resni.ce.
“Tudi sicer smo kandidate obvestili, da smo njihove izjave analizirali, in jim obrazložili, zakaj so napačne, zavajajoče ali zlonamerne,” je dodala Miklavčič in še poudarila, da je namen projekta informiranje širše javnosti o tem, zakaj so izjave problematične ter kakšno je dejansko stanje pravnega okvira, znotraj katerega bodo kot bodoči poslanci lahko delali na posameznem področju.
Visoko zanimanje za evropske teme
Živa Humer je v imenu Zagovorniške skupine za pravične evropske volitve za ženske predstavila izsledke kampanje, ki je preverjala, ali so ženske lahko zares enakopravno in enakovredno sodelovale v evropski volilni tekmi, vključno z enakimi možnostmi za izvolitev. Poudarila je, da udeležba kandidatk v medijskih soočenjih ni bila tako slaba kot običajno.
“Prvič se je zgodilo, da so se soočenj, ki smo jih me same organizirale na naše teme, udeležile skoraj vse tekmujoče stranke in so nanje poslale tudi kandidate. Dosledno nas je ignorirala samo SDS,” je povedala. Humer je poudarila, da so vse tekmujoče stranke, razen SDS, na kandidatnih listah uporabile sistem zadrge ali skoraj zadrgo in vse so na prvih dveh mestih na svoji listi imele kandidata in kandidatko. Tega jim sicer po zakonu ne bi bilo treba narediti. Humer je med drugim izpostavila, da je že na pravi pogled vidno, kako en pol političnega spektra skrbita predvsem tradicionalna družina in demografija, drugi pa tudi osebne, socialne in ekonomske pravice žensk in pravice spolnih manjšin.
Peter Mišic iz Danes je nov dan je predstavil povzetke spletnega orodja Izvoli.eu, ki volilkam in volilcem omogoča, da na podlagi 30 trditev ugotovijo, katera kandidatna lista je najbliže njihovim stališčem. Aplikacijo je do danes uporabilo več kot 30.000 ljudi, kar nakazuje, tako Mišic, da je zanimanje za evropske teme veliko in da ljudje potrebujejo tovrstne volilne pripomočke.
Na Danes je nov dan so pripravili tudi nekaj kratkih analiz odgovorov strank, ki služijo tudi kot zaveze, da bodo lahko politike med mandatom držali za besedo. Izsledki njihove analize kažejo, da vse trditve s področja zelenega prehoda podpirata Levica in Vesna, najbolj pa jim nasprotujejo v SDS, NSi in Resni.ci. Ugotovili so, da so razhajanja tudi na področju migracij. “Da bi morali prosilci za azil zanj zaprositi na zunanjih mejah EU in tam počakati na odločitev, se strinjajo Svoboda, SDS, NSi, Resni.ca, Desus in Dobra država ter Zeleni Slovenije, proti pa so Levica in SD,” je pojasnil Mišic.
Koalicija je bila najbolj enotna na gospodarskem področju. Vse stranke bi dovolile večji proračunski primanjkljaj, uvedle štiridnevni delovni teden in omejile cene osnovnih življenjskih potrebščin, čemur najbolj nasprotujeta SDS in NSi. Največja razhajanja so nastala pri prodaji orožja Ukrajini in Izraelu. Tako se SDS in NSi ne strinjata, da bi morala EU od držav članic zahtevati prekinitev prodaje orožja Izraelu zaradi agresije nad Gazo, SD in Zeleni pa so na tem področju neopredeljeni, je še pokazala njihova analiza.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje