Menu Item
V kampanjo pred junijskimi evropskimi volitvami je največ denarja vložila zmagovalka SDS, sledita ji Gibanje Svoboda in NSi. Slednja je glede na razmerje med vloženim denarjem in izkupičkom imela tudi najmanj učinkovito kampanjo. Po drugi strani pa se je izmed list, ki so osvojile mandat v Evropskem parlamentu, kampanja najbolj obrestovala SD.
Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Glede na število volilnih upravičencev ob začetku volilnih opravil pred evropskimi volitvami so lahko posamezne liste za volilno kampanjo namenile do nekaj manj kot 680.000 evrov.
A takšnega zneska glede na poročila o financiranju kampanje, objavljena na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ni porabila nobena izmed list, ki so nastopile na junijskih volitvah v Evropski parlament.
Največ sredstev je za kampanjo namenila največja opozicijska stranka SDS, ki je vanjo vložila dobrih 300.000 evrov. Sledita ji največja vladna stranka Gibanje Svoboda z dobrimi 270.000 evri in NSi z dobrimi 240.000 evri. SLS je z dobrimi 160.000 evri vložka v kampanjo četrta po višini stroškov, preostale liste pa so se v kampanjo podale s skromnejšimi zneski in so zanjo odštele manj kot 100.000 evrov.
Kateri stranki se je vložek najbolj obrestoval?
Med strankami, ki so dobile svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, se je vložek v kampanjo najbolj obrestoval SD, ki je porabila 44.100 evrov za izvoljenega poslanca, najmanj pa NSi, ki je za poslanca namenila 242.971 evrov. Obe stranki sta osvojili po en poslanski mandat v Evropskem parlamentu.
Tudi razmerje med vloženimi sredstvi in rezultatom volitev pokaže, da je bila najmanj učinkovita kampanja NSi. Stranko je namreč vsak glas, ki ga je dobila na volitvah, stal 4,69 evra. V tem smislu tudi ni bila preveč uspešna kampanja SLS, ki je za vsak glas namenila 3,40 evra, a ostala pred vrati Evropskega parlamenta.
Zmagovalko volitev SDS je vsak glas stal 1,47 evra, drugouvrščeno Gibanje Svoboda pa 1,87 evra.
Izmed vseh list, ki so se podale na volitve, je bila najbolj učinkovita kampanja liste Nič od tega, ki jo je vsak dobljeni glas stal sedem centov. Manj kot en evro za glas so odštele še Vesna (0,93 evra), SD (0,84 evra) in Resni.ca (0,51 evra).
Med donacijami izstopa večinski lastnik Domovine
Stranke so kampanjo večinoma financirale s sredstvi, ki so jih prenesle s svojih rednih računov, posojila ni najela nobena. Medtem ko zbiranje sredstev z donacijami pravnih oseb ni dovoljeno, pa lahko stranke oz. liste sprejemajo donacije fizičnih oseb. Nekatere liste so tudi v tokratni kampanji del sredstev zbrale na tak način.
Pri tem izstopa direktor podjetja BIA Separations in večinski lastnik medijskih družb Domovina in Media X Aleš Štrancar, ki je SLS namenil 22.208 evrov.
So pa za kampanjo posameznih list, na katerih so kandidirali, prispevali tudi nekateri kandidati za evropske poslance.
Največ Vladimir Prebilič, ki mu je tudi uspel preboj v Bruselj, in sicer je za kampanjo Vesne prispeval 20.900 evrov. Kandidata SDS Franc Kangler in Branko Grims sta svoji stranki prispevala po 3.000 in nekaj več kot 4.600 evrov. Nosilec liste SD Matjaž Nemec je za strankino kampanjo prispeval 5.500 evrov, njegov strankarski kolega Milan Brglez pa 3.000 evrov. Kandidat NSi David Klobasa, ki mu ni uspelo osvojiti poslanskega mandata, je stranki namenil 4.000 evrov, tedanji evropski poslanec in nosilec liste Zelenih Klemen Grošelj pa je za kampanjo omenjene liste namenil 5.000 evrov.
Organizatorji volilne kampanje, katerih listam je uspel preboj na evropski politični parket, so sicer upravičene do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev v volilni kampanji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!