Menu ItemAli bomo v Sloveniji uvedli kavcijski sistem za plastenke in pločevinke, še ni odločeno. Preden bo pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) predvidoma prihodnji mesec sprejelo odločitev, se vrstijo sporočila za javnost z obeh strani – tistih, ki so za, in tistih, ki so proti uvedbi kavcijskega sistema.
Potem ko so prejšnji teden razloge proti našteli v Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS), ki združuje občinska komunalna podjetja in zasebne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, so danes novinarsko konferenco sklicali podporniki uvedbe kavcijskega sistema.
Za kavcijo so se zavzeli Združenje industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Združenje malih trgovcev Slovenije pri GZS, društvo Eko Krog in Zveza potrošnikov Slovenije. Da so nevladniki in industrija redko na isti strani, tokrat pa so, je povedal predsednik združenja industrije pijač in direktor Radenske Marian Šefčovič.
Na vprašanje, zakaj industrija pijač namesto plastenk raje ne spodbuja rabe povratnih steklenic, saj so nekateri proizvajalci steklenice povsem opustili, drugi pa zmanjšali ponudbo, je Šefčovič odgovoril, da je “z vidika ogljičnega odtisa in vseh okoljskih parametrov plastenka, v kateri je od 50 do 100 odstotkov recikliranega materiala primerljiva, če ne boljša”.
Pritrdila mu je Erika Oblak iz Eko kroga. Avtomati, ki jih bodo v primeru uvedbe kavcijskega sistema postavili v trgovine, bodo omogočali vračilo plastenk, pločevink in povratnih steklenic, je pojasnila. “Naša skupna točka je, da se kavcijski sistem vzpostavi. Šele potem lahko razpravljamo, katere vrste embalaže in katere materiale bo zajel,” je povedala. Morda bi nekoč v prihodnosti lahko v sistem vključili tudi tetrapake, je dodala.
Podrobno smo o kavcijskem sistemu pisali v članku Kup interesov v kupu smeti: bomo za plastenke uvedli kavcijo?
Dragoceni materiali
V združenju industrije pijač se za kavcijski sistem zavzemajo zato, ker želijo odpadno embalažo plastenk dobiti nazaj in jih reciklirali v nove plastenke. Zdaj je ta material, zmešan z drugimi embalažnimi odpadki, težje reciklirati tako, da bi bil primeren za ponovno uporabo v živilski industriji. EU je namreč določila, da morajo proizvajalci pijač zvišati delež recikliranega materiala (t. i. rPET) v svojih proizvodih. Do leta 2030 bo morala vsaka plastenka vsebovati 30 odstotkov recikliranega materiala.
“Plastenke so danes zelo zaželene tudi v drugih sektorjih, in to želimo s kavcijskim sistemom preprečiti,” je poudarila strokovna direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij GZS Petra Medved Djurašinović. “Plastenke se danes pojavljajo v obutvi, tekstilu, avtomobilistični industriji kot sestavni del prevlek v sedežih. Te plastenke so za nas preveč dragocen material, da bi končale zunaj sektorja pijač,” je dejala. Ob tem so sogovorniki zavrnili navedbe direktorja zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca, da evropska pravila določajo, da bi morala biti odpadna plastika iz plastenk enakovredno na voljo celotni industriji.
Različni podatki
Države članice EU bodo morale do leta 2025 ločeno zbrati in reciklirati 77 odstotkov vseh plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov. Kako priti do tega, da bo vsaj devet plastenk od desetih recikliranih, EU prepušča državam članicam. Toda zapleta se že pri zdajšnjih podatkih. Medtem ko je analiza zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pokazala, da trenutno v Sloveniji zberemo od 65 do 75 odstotkov plastenk, ki so prodane na slovenskem trgu, v komunalni zbornici trdijo, da jih zberemo več kot 78 odstotkov in da bi bilo za dosego cilja dovolj, da bi država s promocijsko kampanjo ozavestila prebivalce o pomenu ločevanja odpadkov.
Prav tako se strani ne strinjata o tem, kolikšni bi bili stroški uvedbe kavcije. Trditve komunalne zbornice, da zdajšnji sistem stane 27 milijonov evrov na leto, kavcijski pa bi stal še dodatnih 34 milijonov evrov, so zavrnili. Oblak je povedala, da izračun komunalne zbornice ni pravičen, saj šteje, da je kavcija strošek gospodinjstva, čeprav jo potrošnik ob vračilu plastenke ali pločevinke dobi povrnjeno.
“Pomembno sporočilo potrošnikom je, da zanje to ne pomeni višje cene, ampak da bodo plačali kavcijo kot v primeru nakupa steklenic. Ko vrnejo embalažo, se jim ta kavcija povrne. Se bodo pa morali potruditi in doma zbirati plastenke ter jih prinesti nazaj v trgovino,” je poudaril Marian Šefčovič.
Kdo bo plačal uvedbo sistema?
Na vprašanje, kdo bo plačal postavitev avtomatov in vse druge stroške, sogovorniki poudarjajo, da ne gre za stroške, ampak za “začetno investicijo”, ki se bo povrnila. “Ta sistem moramo vzpostaviti trgovci ter proizvajalci (pijač) in ga plačati. Poslovni model je narejen. Trgovci postavljajo avtomate, proizvajalec avtomatov pa jim za to plača provizijo, ki jim povrne stroške,” je pojasnil Šefčovič in dodal, da znotraj sistema dobijo trgovci in proizvajalci dostop do materiala, s čimer se stroški povrnejo.
Na vprašanje, ali lahko zagotovijo, da se uvedba kavcijskega sistema ne bo poznala v denarnicah prebivalcev, da torej ne bodo plačevali niti dražjih izdelkov v trgovinah niti višjih zneskov na položnicah za komunalo, je Šefčovič odgovoril, da “mi lahko rečemo, da ne bo dražja pijača. Kakšna bo položnica od komunale, pa ni v naši domeni”.
Erika Oblak iz Eko kroga je navedla tudi podatek, da embalaža plastenk in pločevink zaradi razmeroma velikega volumna povprečno zasede 40 odstotkov rumenih zabojnikov in uličnih smetnjakov, kavcijski sistem pa te količine preusmeri drugam, zato bi bilo potrebnih manj odvozov in s tem stroškov ravnanja z odpadki za občine.
V trgovinah, ki bodo ključne za delovanje sistema, saj bodo zbirale odpadne plastenke in pločevinke, niso enotni. Danes je kavcijo podprlo združenje malih trgovcev Slovenije, oglasili so se tudi v Lidlu, kjer pravijo, da njihove izkušnje iz tujine govorijo v prid uvedbi kavcijskega sistema. Največji slovenski trgovec Mercator pa uvedbi nasprotuje.
Uvedbo kavcijskega sistema podpira tudi Zveza potrošnikov Slovenije. “Pomembno je, da so ti avtomati ali sama zbirališča tam, kjer potrošnik tudi nakupuje in da se mu s tem ne delajo dodatnih poti ali dodatnih sitnosti pri iskanju recimo zbiralnih mest, kot je mogoče v kakšnih državah, kjer niso tako uspešni pri zbiranju odpadne plastike,” je povedal Boštjan Okorn.
Vzpostavitev kavcijskega sistema bi po ocenah trajala od leta in pol do dve leti. Sogovorniki si ne želijo, da bi bil kavcijski sistem v upravljanju države, kot je na Hrvaškem, saj po njihovih besedah ne deluje dobro. Sistem bi bil neprofiten, sogovorniki pa predlagajo, da bi ga vodilo podjetje, ki bi ga ustanovili trgovci in proizvajalci pijač. Predlagajo, da bi bila kavcija med 10 in 15 centi. Izjave podpornikov kavcijskega sistema si oglejte v videu na vrhu članka.
Bo sistem deloval v vsaki trgovini, tudi v manjših krajih? To je odvisno od tega, kaj bo država zapisala v zakonodaji, pravijo. V tujini je tako, da država določi, od katere velikosti trgovine mora ta obvezno imeti tudi sistem za vračilo kavcijske embalaže.
Da bo kavcijski sistem uvedla, je trenutna vlada zapisala v koalicijsko pogodbo. “V Sloveniji glede vzpostavitve kavcijskega sistema za embalažo pijač potekajo analize podatkov za preverjanje o doseganju ciljev,” pa pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). “Glede na to, da so nekateri deležniki izrazili nasprotovanje uvedbi kavcijskega sistema, želimo na ministrstvu temeljito preveriti podatke in na podlagi tega pojasniti dokončno stališče,” so zapisali in napovedali sestanek z vsemi vpletenimi v začetku junija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje