Okrajno sodišče v Ljubljani je ustavilo kazenski postopek, ki ga je zoper nekdanjo državno tožilko Dragico Kotnik vodil odvetnik Miro Senica, saj je pregon zastaral. Kotnik odločitev pozdravlja ter opozarja, da Senica pregona zoper njo sploh ne bi smel voditi. Senica pa ugotavlja, da je do zastaranja prišlo zaradi zavlačevanja nekdanje tožilke.
Leta 2011 je bil namreč na portalu Požareport objavljen prispevek o zadevi Bulmastifi, ki je namigoval, da naj bi ob dogodku, ko so psi do smrti pogrizli zdravnika Sašo Baričeviča, navzoča še tretja oseba.
Ker se je članek skliceval na dokument državnega tožilstva in je, kot pravijo v odvetniški pisarni Senica in partnerji, obstajal sum, da je dokument bodisi potvorjen bodisi ga je nekdo s tožilstva neupravičeno poslal medijem, je bila zoper neznanega storilca vložena ovadba. Na tej podlagi je državna tožilka Mojca Gruden, ki je ovadbo obravnavala, za pojasnilo povprašala oddelek tožilstva za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki je vodil zadevo, pri tem pa od Dragice Kotnik dobila odgovor, da sporni dokument ne obstaja. Zato je kazensko ovadbo zavrgla, pojasnjujejo v odvetniški pisarni.
A se je pozneje v drugih postopkih izkazalo, da sporni dokument obstaja in da se je, kot navajajo v odvetniški pisarni, tožilka Kotnik v odgovoru Grudnovi zlagala. Senica je zato zoper odgovorne na tožilstvu vložil kazenske ovadbe, ki pa so bile zavržene, zato je pregon nadaljeval kot zasebni, subsidiarni tožilec z vložitvijo obtožnih predlogov tako proti Kotnik kot Mojci Gruden. Očital jima je nevestno delo v službi, Kotnik pa še kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine. Sodni pregon zoper Gruden je zastaral leta 2017, zoper Kotnik pa torej nedavno. Še pred tem je prvostopenjsko sodišče obtožni predlog zoper njo dvakrat zavrglo, višje sodišče pa njegovo odločitev dvakrat razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo v novo odločanje.
Miro Senica nad takšnim razpletom zadeve ni zadovoljen in nekdanji državni tožilki očita, da ji je z zlorabo procesnih pravic in zavlačevanjem uspelo doseči zastaranje zadeve. Kotnik pa odgovarja, da se kazenski postopek proti njej sploh ne bi smel začeti, ker da zanj ni bilo razlogov, pa tudi, da sodišče Senici ne bi smelo dovoliti, da prevzame pregon kot subsidiaren tožilec.
V zvezi z zadevo Bulmastifi je Kotnik preganjalo tudi državno tožilstvo. Očitalo ji je, da je takratnemu novinarju Požareporta Mitji Lomovšku poslala še nepravnomočno obtožbo v zadevi SCT in izročila tudi tožilsko dokumentacijo v zadevi Baričevič, a je pregon zoper njo v tej zadevi zastaral leta 2017.
Ker naj bi sodišče v tem primeru delalo počasi, je julija 2017 takratni minister za pravosodje Goran Klemenčič javno napovedal nadzor nad njegovim delom, a, kot je razvidno iz zdajšnjih pojasnil pravosodnega ministrstva, do nadzora ni prišlo. “Nadzori, ki jih izvaja ministrstvo v skladu z določbami zakona o sodiščih, namreč niso namenjeni ugotavljanju morebitnih nepravilnosti v zvezi z vodenjem konkretnega sodnega postopka. Morebitni izredni nadzor bi prišel v poštev le v primeru domnevne nepravilnosti pri poslovanju sodišča, torej pri izvajanju sodne uprave s strani predsednika ali direktorja sodišča. V danem primeru pa ni šlo za vprašanje izvajanja sodne uprave, pač pa za časovni vidik reševanje kazenske zadeve in za vprašanje zastaranja,” so te dni zapisali za STA.
Kot pravijo, ministrstvo tudi ni zahtevalo pregleda poslovanja sodišča, saj je predsednik višjega sodišča v Ljubljani julija 2017 že sam odredil pregled poslovanja v tem kazenskem postopku. Pregled je pri tem ugotovil določene pomanjkljivosti. “Iz obširnega poročila sodnika, ki je opravil pregled, med drugim izhaja, da sodniki (zadevo jih je namreč obravnavalo več) niso uporabili vseh procesnih možnosti glede vročanja sodnih pisanj obdolženim, da niso strnjeno razpisovali narokov za posamezna procesna dejanja in da so bila določena obdobja, ko niso bila opravljena nobena procesna opravila,” so zapisali.
Ko je državno tožilstvo začelo kazenski postopek zoper Dragico Kotnik, je bila ta začasno suspendirana. Z zastaranjem kazenskega pregona leta 2017 so razlogi za suspenz prenehali, zato je lahko nadaljevala z delom v tožilstvu, nato pa je odšla med odvetnike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!