Kdaj se prestavi ura: bliža se prehod na zimski čas

Zadnji konec tedna v oktobru, v noči s 25. na 26. 10., bomo ob treh zjutraj kazalce prestavili za eno uro nazaj. Prešli bomo na zimski čas in pridobili bomo eno uro spanca.

Kako dolgo bomo še premikali uro

Vsakič, ko se bliža sprememba ure, se ljudje znova sprašujejo, kako dolgo bomo uro sploh še premikali. V Evropski uniji se namreč že več let omenja možnost ukinitve premikanja ure. Predlog za to je po izvedbi spletne ankete, v kateri je velika večina sodelujočih Evropejcev podprla ukinitev premikanja ure, leta 2018 pripravila Evropska komisija.

Zakonski osnutek je predvideval ukinitev premikov ure dvakrat letno in državam članicam pustil proste roke, da se same odločijo in poenotijo, ali bodo ohranile poletni ali zimski čas. Leta 2019 je osnutek v prvem branju podprl tudi Evropski parlament, njihov načrt pa je predvidel, da bi uro zadnjič premaknili leta 2021.

Države članice se niso poenotile

A to se seveda ni zgodilo, države članice se namreč niso dogovorile o enotnem času. Nekaterim je bolj ustrezal zimski, drugim pa poletni čas. Ob pomembnih temah, ki trenutno zaposlujejo Evropsko unijo, je tudi malo verjetno, da bi se zadeva kmalu lahko premaknila z mrtve točke.

Premikanje ure ni zdravo

Premikanje ure sicer negativno vpliva na naše zdravje. Izguba ure spanja v marcu je tako povezana z večjim številom srčnih napadov in smrtonosnih prometnih nesreč v naslednjih dneh.

Nova raziskava znanstvenikov medicinske fakultete ameriške univerze Stanford pa ugotavlja še, da je premikanje ure povezano tudi z dolgoročnimi nevarnostmi za zdravje – predvsem debelostjo in kapmi.

V študiji so primerjali tri možnosti: trajni standardni (zimski) čas, trajni poletni čas in dvakrat letno premikanje ure. Preučevali so, kako vsaka od treh možnosti vpliva na t. i. cirkadiani ritem ljudi in s tem na njihovo zdravje.

Najboljši je zimski čas

Cirkadiani ritem je prirojena biološka ura našega telesa, ki uravnava številne fiziološke procese, med drugim izločanje hormonov, presnovo, krvni tlak in srčni utrip. Glavni "časomerilec" cirkadianega ritma je del možganov, ki se uravnava predvsem z izpostavljenostjo svetlobi.

Raziskava ugotavlja, da je premikanje ur dvakrat letno z vidika cirkadianega ritma najslabša možnost. Najbolje bi bilo, če bi ga ukinili in ostali na zimskem času, tudi stalni poletni čas pa bi bil za zdravje koristnejši od trenutnega režima.