Menu Item
Za mesto predsednika Zveze društev upokojencev, ki ima približno 166.000 članov, se potegujejo štirje kandidati, trenutni predsednik Janez Sušnik pa napoveduje, da ga bo nasledila ženska.
Janez Sušnik se po dveh štiriletnih mandatih poslavlja z mesta predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), največje organizacije upokojencev v državi. Volitve bodo 19. junija, na njih pa se bodo pomerile tri kandidatke in en kandidat. To so predsednica celjske pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) Zdenka Jan, Ivan Bitenc in Romana Fišer iz PZDU Zgornje Podravje ter Rosvita Svenšek iz PZDU Dolenjska in Bela krajina.
Sušnik napoveduje, da bo nova predsednica ženska. “Edini kandidat je neznan,” je povedal o Bitencu, ki živi v naselju Gočova v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in se kot samostojni podjetnik ukvarja z logistiko.
V neuradnih pogovorih nam je več virov iz zveze povedalo, da Sušnik na volitvah podpira Zdenko Jan, vendar je sam to zanikal in dejal, da nima favoritke. “Vodstvo se do tega vprašanja ne opredeljuje,” je poudaril in pojasnil, da predsednika voli zbor članov, v katerem je 39 predstavnikov pokrajinskih zvez.
Zdenka Jan je upokojena kriminalistka, ki je bila do decembra 2020 članica demokratične stranke upokojencev (DeSUS), potem pa je sledila nekdanji predsednici DeSUS Aleksandri Pivec v njeno novo stranko Naša dežela.
Njeni protikandidatki sta širši javnosti bolj znani. Upokojena ekonomistka Romana Fišer je namreč predsednica nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, v svoji karieri pa je imela odgovorne funkcije v več podjetjih, ki so v javni lasti. Do konca lanskega leta je bila članica uprave Družbe za avtoceste, še prej pa direktorica proizvajalca zdravil Marifarm, članica uprave Poštne banke Slovenije in nadzornica v Slovenskih železnicah. Kot izvedenka za področje financ je izdelala mnenja v več odmevnih sojenjih.
Rosvita Svenšek pa je predsednica strokovnega sveta ZDUS in komisije ZDUS za zdravstvo in socialo. V tej vlogi na primer pripravlja komentarje predlogov zakonov in se srečuje z ministri. Zvezo predstavlja tudi v skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje, med letoma 2014 in 2018 je bila na primer članica nadzornega sveta RTV Slovenija.
Število članov se zmanjšuje
V ZDUS je združenih 490 društev in klubov upokojencev, ki so imeli konec lanskega leta skupno 166.209 članov. To je za 2.736 članov manj kot leto prej in za skoraj 40.000 manj kot leta 2015. V Sloveniji je sicer po zadnjih podatkih 632.969 tisoč prejemnikov pokojnin, od tega 477.736 prejemnikov starostne pokojnine.
ZDUS ima za dobrih 1,6 milijona evrov premoženja, največji del tega pa predstavlja lastništvo Hotela Delfin v Izoli. Lani je imela zveza 935.570 evrov prihodkov, večina od proračunskih porabnikov, saj ZDUS izvaja več aktivnosti za izboljšanje življenja upokojencev.
Članarine niso pomemben vir prihodkov zveze, z njimi je lani dobila 80.348 evrov, saj večino denarja obdržijo društva.
“Starejše, ki potrebujejo pomoč, najlažje prepoznajo njihovi vrstniki”
“Zveza je organizacija za samopomoč znotraj skupine upokojencev,” pravi nekdanja predsednica Mateja Kožuh Novak, “ima dva glavna cilja, boj za pravice te skupine ljudi in spodbujanje medsebojne pomoči.”
Tudi sama upa, da bo nova predsednica ženska. “Po mojih izkušnjah moški pomembne funkcije pogosto jemljejo kot nagrado, ženske pa kot izziv.”
ZDUS potrebuje spremembe, je prepričana, a je te po njenem mnenju težko izvesti, saj gre za veliko organizacijo starejših ljudi, ki so do sprememb praviloma zadržani. Vendar se je treba zavedati, da je prav odsotnost sprememb eden od razlogov za upadanje števila članov, opozarja. Število se sicer res zmanjšuje predvsem zaradi smrti, a hkrati zadnja leta iz društev izstopi skoraj toliko ljudi, kot se jih včlani.
“Zveza obstaja zaradi društev, zato jim mora pomagati razvijati programe, ki bodo člane zanimali. Treba je ugotoviti, zakaj so nekatera društva bolj uspešna kot druga,” pravi.
Za upokojence je močna zveza s številčnim članstvom zelo pomembna, še poudarja. “Tiste starejše, ki potrebujejo pomoč, najlažje prepoznajo njihovi vrstniki,” pojasnjuje, “hkrati pa združeni v eno organizacijo lažje dosežejo spremembe za vse. V današnji družbi samo pritisk nekaj pomeni.”
O Pavlu Ruparju, ki v zadnjih mesecih organizira proteste upokojencev, Mateja Kožuh Novak ne želi govoriti, saj pravi, da tega ni vreden. Poudarja pa, da “kakršnakoli vzporedna organizacija razbija moč upokojencev”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje