Menu Item
Otroško srčno kirurgijo v ljubljanskem kliničnem centru zapušča vodilni strokovnjak, češki kirurg Roman Gebauer, je poročal časopis Delo. Kdo bo zdaj operiral otroke s prirojenimi oziroma pridobljenimi srčnimi napakami? Koliko otrok bo moralo na operacijo v tujino? Pristojni v ljubljanskem UKC mirijo, da "razlogov za skrb ni".
Ljubljanski klinični center zapušča otroški srčni kirurg Roman Gebauer, poroča Delo. Češki kirurg je namreč dobil občutek, da ga v ljubljanskem UKC ne potrebujejo več. Med razlogi za odhod je izpostavil še nezainteresiranost kardiokirurgov za odrasle za pomoč na otroškem oddelku, pomanjkanje določene opreme in nezainteresiranost za nekatere operacije.
Na oddelku, ki ga že več let pretresajo težave in slabi odnosi, zdaj ostajata dva kirurga. Miha Weiss, ki je v sodelovanju z Gebauerjem močno napredoval in zna samostojno opravljati tudi zahtevnejše operacije, in pediatrični kardiokirurg iz Beograda Igor Šehić. Šehić po poročanju časopisa ne opravlja zahtevnejših operacij, medtem pa je Weiss trenutno bolniško odstoten.
Razmere na področju otroške kardiokirurgije so na novinarski konferenci komentirali strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana Ivan Kneževič in generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug. Prisotna sta bila tudi v. d. strokovnega direktorja Gregor Norčič ter predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Nikola Lakič.
“Rad bi povedal, da otroke s prirojenimi in pridobljenimi boleznimi srca na pediatrični kliniki povsem normalno obravnavamo. Na kliniki deluje služba za kardiologijo, kjer imamo ta trenutek zaposlenih pet zdravnikov specialistov, na oddelku smo v letu 2022 hospitalno obravnavali več kot 550 otrok. V tem času smo opravili več kot 4.600 ambulantnih pregledov in skoraj 7.000 diagnostičnih in terapevtskih posegov,” je uvodoma povedal Marko Pokorn. “Naši kardiologi ob tem zagotavljajo kardiološko pripravljenost vse dni v tednu,” je povedal in naštel še druge statistike zdravljenja (težko bolnih) mladih bolnikov.
Pokorn je ocenil, da “smo na trenutno stanje lahko zelo ponosni”. Spomnil je na pretekle “pretrese”; na leto 2018, ko ni bilo otroškega kardiologa, otroci pa so bili naročeni na obravnavo.
Povedal je še, da beležijo “izrazit napredek pri kirurški obravnavi otrok”. Lani so bili po njegovih besedah le štirje otroci poslani na kirurško zdravljenje v tujino, vsi ostali so bili operirani v Ljubljani. V tem programu je sodeloval tudi profesor Gebauer, ki je v Ljubljano lani pripotoval šestkrat. Izvajajo kardiološko in kardiokirurško obravnavo otrok, prav tako imajo na pediatrični kliniki zagotovljene pogoje za intenzivno zdravljenje. “Razlogov za skrb ni,” je zagotovil Pokorn.
Pokorn je komentiral še, da nas je pandemija covida-19 naučila, da je dobro čim več obravnav opraviti “doma”, saj se meje, kot je spomnil, lahko v trenutku zaprejo.
Po njegovih besedah sta “ta trenutek na kardiokirurškem konciliju obravnavana dva otroka, ki bi predvidoma v naslednjih treh mesecih potrebovala poseg, za katerega bi bilo bolje, če bi v Ljubljano prišel dr. Gebauer oziroma kirurg s podobnimi kompetencami”. Za otroka bo v tem času poskrbljeno, je zagotovil. Tudi sicer so v UKC trenutno popolnoma sposobni oskrbeti več kot 90 odstotkov primerov otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
“Najboljše možnosti oskrbe”
Ivan Kneževič je spregovoril o zdravljenju otrok. Povedal je, da pri zdravljenju otrok s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi napakami sodeluje kirurška ekipa z dvema kompetentnima srčnima kirurgoma in ostalimi člani ekipe (usmerjeni anesteziologi in drugi). “Trenutno ta program zagotovo zagotavlja najboljše možnosti oskrbe oskrbo otrok s srčnimi napakami,” je poudaril. Opozoril je, da so nekatere prirojene srčne napake izjemno redke. “Bolnike s temi napakami vsi pošiljajo v določene centre, nekaj jih je v ZDA in nekaj v Evropi. Ti centri so za take otroke najboljša rešitev.” Poudaril je, da so v Ljubljani tujo pomoč potrebovali predvsem z namenom edukacije.
Marko Jug je medtem povedal, da se je s kirurgom Gebauerjem prvič srečal pred mesecem dni, in sicer na “konstruktivnem sestanku”. V svojem nastopu je prebral tudi izsek pisma kirurga Weissa, ki je trenutno bolniško odstoten in se zato novinarske konference ni mogel udeležiti. Weiss je v pismu zapisal, da “je vso svojo energijo posvetil programu [otroške srčne kirurgije], ki je zrasel v nekaj, na kar smo lahko ponosni”.
“Stopili v stik” s kirurgom Vodiškarjem
“S kompleksnostjo operacij, ki jih izvajamo, bolnikov v tujino praktično ne pošiljamo več,” je, kot je navedel Jug, še zapisal kirurg Weiss. Weiss prostor za izboljšave vidi v vzpostavitvi “samostojnega in neodvisnega centra z enotno ekipo”, pri čemer pa je ključno, da še naprej sodelujejo tudi s strokovnjakom iz tujine. “Še naprej bi želel sodelovati z dr. Gebauerjem, ki mi je zagotovil, da njegova odpoved ni nepreklicna,” je sporočil Weiss. Jug je ob tem poudaril, da sam z Gebauerjem ni govoril, ter da je razlogov za njegov odhod “gotovo več”, pri čemer je med drugim omenil verjetna razhajanja v stališčih in osebne okoliščine.
Po poročanju Dela je Gebauerja prizadel tudi način organiziranja presaditev src pediatričnim bolnikom brez vključevanja srčnih kirurgov. V UKC Ljubljana sicer presadijo eno otroško srce na približno dve do tri leta. Kot je pojasnil Kneževič, transplantacijo src, tako odraslih kot otroških, izvaja ekipa, ki je v stalni pripravljenosti. Če pride do presaditve pri otroku s kompleksno srčno napako, pokličejo tudi otroškega srčnega kirurga. Pri zadnjih dveh pediatričnih bolnikih, ki so jima v UKC presadili srce, pa ni šlo za prirojeno napako, ampak je pri enem prišlo do srčne odpovedi zaradi zdravljenja maligne bolezni, pri drugem pa je po vsej verjetnosti šlo za vnetje srčne mišice. Obe presaditvi sta bili uspešni. “Naš sistem je zastavljen tako, da če ne gre za prirojeno srčno napako, je transplanter kardiokirurg za odrasle. Verjetno je to doktor Gebauer videl drugače,” je ocenil Jug.
Jug je dejal še, da so ob “napetem sporočilu dr. Gebauerja” že “stopili v stik” s kirurgom Janezom Vodiškarjem, ki dela v Stuttgartu. Pogovori o sodelovanju z njim so po besedah Juga konstruktivni – potekajo v smeri morebitne Vodiškarjeve občasne pomoči –, na UKC pa sicer ne izključujejo niti možnosti, da bi tudi v prihodnje sodelovali z Gebauerjem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje