Menu Item
Dopust je za zaposlene izjemno pomemben. Ne samo zaradi počitka, ampak tudi za naše fizično in psihično zdravje. Delavci največ dopustov običajno prijavijo pred šolskimi počitnicami in poleti. Kako naj delodajalci razporedijo dopuste in upoštevajo želje zaposlenih, a pri tem ne delujejo v škodo staršev ali tistih, ki nimajo otrok? Kdo naj bi imel prednost pri koriščenju dopusta? Kadrovska referentka Monja Ramšek je za N1 pojasnila, da se prednost pri dodelitvi dopusta ne sme avtomatično dodeliti ne staršem ne zaposlenim brez otrok, temveč je pomemben uravnotežen in vključujoč pristop.
Med pomembnejšimi vidiki zaposlitve so vsekakor dopusti. Čeprav delodajalec kar najbolj skuša ugoditi željam zaposlenih, ta pričakovanja zaradi organizacije dela ne morejo biti vedno izpolnjena. Večina zaposlenih namreč ne more iti hkrati na dopust. Nadrejeni so tako velikokrat v dilemi, komu dati prednost. Staršem ali zaposlenim brez otrok? Tistim, ki so dopust prijavili prvi, ali tistim, ki imajo za to opravičljive razloge?
Koriščenje dopusta pa vpliva ne samo na delovni proces, temveč tudi na vzdušje v kolektivu. V nekaterih se v zadnjih letih že počasi razvija “tiho razumevanje”, da imajo prednost pri izbiri termina dopusta starši. Ti svoje proste dni največkrat koristijo med šolskimi počitnicami, saj je to večinoma tudi edini čas, ko so lahko skupaj z otroki. Po drugi strani pa gre takšen konsenz v škodo zaposlenih, ki otrok nimajo, saj morajo dopust prilagajati drugim.
Kadrovska referentka Monja Ramšek iz podjetja Zeus davki in računovodstvo, d. o. o., je za N1 pojasnila, da pri odobritvi dopusta delodajalci ne smejo dati absolutne prednosti eni skupini zaposlenih na račun druge. Ključni načeli, ki ju morajo upoštevati, sta zakonitost in enakopravna obravnava vseh zaposlenih. Primarno pa je pomembno, da delodajalec nalogo spremljanja in razporejanje letnih dopustov zaupa tistim, ki poznajo zaposlene, delovni proces in zakonska določila.
Kaj veleva zakonodaja?
Delodajalci morajo pri določanju dopustov spoštovati zakon o delovnih razmerjih. Ta določa, da ima vsak zaposleni pravico do letnega dopusta in da se morajo pri razporejanju upoštevati potrebe delovnega procesa ter upravičeni interesi delavcev. Zaposleni ima pravico do najmanj štirih tednov dopusta v koledarskem letu, ne glede na to, ali ima otroke ali ne. Vsaj dva tedna dopusta pa mora delavec izkoristiti neprekinjeno, preostanek pa po dogovoru z delodajalcem.
“Posebno varstvo je zagotovljeno staršem šoloobveznih otrok, ki imajo pravico do koriščenja vsaj enega tedna dopusta med šolskimi počitnicami. To pomeni, da mora delodajalec pri načrtovanju upoštevati ta vidik, vendar to ne pomeni, da bi morali starši vedno imeti absolutno prednost. Ključno namreč je, da se ne ustvarijo neenakosti med zaposlenimi, ki otrok nimajo,” je pojasnila.
Po besedah Ramšek se mora delodajalec zavedati, da je pravica do letnega dopusta tema, ki jo večina zaposlenih dojema kot zelo osebno. Nepravilno ali nejasno razporejanje dopustov lahko po njenem mnenju hitro privede do nezadovoljstva, saj se delavci pogosto čutijo prizadete, če njihovi osebni interesi niso upoštevani. “Delodajalec lahko to prepreči, če uvede pregleden postopek razporejanja dopusta, ki temelji na dialogih med zaposlenimi in zaposlenimi z vodstvom.”
V praksi se je po navedbah kadrovske referentke namreč izkazalo, da dobra organizacija pomeni večjo produktivnost, saj se hkrati z dogovorom o izrabi dopusta organizira tudi potek dela med odsotnostjo delavca, da ta teče nemoteno. “Dialog o izrabi dopusta preprečuje tudi morebitne napetosti med sodelavci, povečuje kolegialnost ter veča motivacijo za delo, saj imajo zaposleni upravičeno občutek, da so njihove potrebe upoštevane,” je poudarila sogovornica.
Nasprotno pa lahko neupravičena razporeditev dopusta vodi do občutka diskriminacije, če se ena skupina zaposlenih vedno postavlja v slabši položaj. Posledično to lahko vpliva na slabšo ekipno dinamiko in v večjo fluktuacijo zaposlenih.
“V takšnem primeru je ključno, da se komunicira obojestransko in se najde optimalna rešitev. Pomembno je torej, da podjetja pri razporejanju dopustov vzpostavijo jasna pravila, ki spodbujajo komunikacijo in iščejo rešitve, ki so sprejemljive za vse. Tako bodo ustvarila pozitivno delovno okolje in dolgoročno ohranila zadovoljstvo zaposlenih. Z vidika delavcev pa je tukaj pomemben element kolegialnosti med sodelavci, saj le tako lahko uskladijo svoje individualne želje. V praksi so se oblikovali tudi različni objektivni sistemi, kot je rotacijski, če se želje prekrivajo,” je dejala Ramšek.
Kaj je sistem rotacije?
Sistem rotacije je način dodeljevanja dopusta zaposlenim, v katerem se vsako leto izmenjuje prednost pri izbiri terminov, delodajalci pa pri tem upoštevajo potrebe delovnega procesa, da delo kljub odsotnostim poteka nemoteno.
Nasveti delodajalcem
Ker je lahko situacij v praksi nešteto in se delodajalci srečujejo z zelo specifičnimi izzivi glede na svojo dejavnost, število zaposlenih in naravo dela, je jasno, da ne obstaja ena sama rešitev za pravičnejšo dodelitev dopustov zaposlenih. Pa vendar se je v praksi po besedah kadrovske referentke izkazalo, da jasna in s pravilnikom urejena pravila o koriščenju dopustov, ki so predstavljena že na razgovoru, izboljšajo zadovoljstvo zaposlenih in organizacijsko kulturo. “Delodajalci naj ne čakajo, da kandidati sami odprejo to temo, temveč naj jo proaktivno predstavijo. S tem bodo ustvarili odprto in pozitivno okolje, saj se kandidatom pogosto zdi neprimerno, da o tem spregovorijo,” je pojasnila sogovornica.
Delodajalci si lahko pomagajo tudi s splošnimi usmeritvami, ki bodo morda v pomoč pri izboljšanju organizacije dela. Ramšek je poudarila pomen vnaprejšnjega načrtovanja. Delodajalci naj pravočasno pripravijo sistem za prijavo in odobritev dopustov, da se izognejo zadnjim trenutkom in nesoglasjem. Pripravijo naj jasna pravila in objektivna merila za določanje prednosti pri izbiri terminov (rotacija, upoštevanje preteklih let, specifične potrebe posameznikov).
V praksi se je kot najboljši pristop izkazal, da delodajalci v internih pravilih jasno uredijo pravila izrabe dopusta in ga tudi ustno predstavijo zaposlenim. “S tem zaposleni bolje spoznajo sistem interne organizacije podjetja pri dopustih in so jasno seznanjeni s pričakovanji in internimi pravili. Zapisana in ustno izražena pravila o dopustu so tako vedno dostopna vsem (novo)zaposlenim, da jih ob načrtovanju ponovno pregledajo in se uskladijo na podlagi internih pravil podjetja,” je dejala.
Delavec lahko en dan dopusta izrabi na dan, ki ga sam določi
Poseben pomen ima tudi dialog z zaposlenimi, saj zgodnja komunikacija po oceni Ramšek omogoča dogovore, ki bodo sprejemljivi za vse. Pomembno je namreč, da se zaposlenim prisluhne in da se rešitve iščejo skupaj.
“Zahtevnejši element dialoga med delodajalcem in zaposlenim je vedno doseganje kompromisov ob hkratnem upoštevanju vseh zakonskih obveznosti, zato poudarjam pomen internega akta, ki je pripravljen skladno z veljavnimi predpisi, saj predstavlja strnjen temelj za sprejemanje dogovorov o izrabi dopusta. Na tej podlagi se delodajalci lažje izognejo avtomatičnemu dajanju prednosti eni skupini pred drugo, prav tako pa je olajšano iskanje uravnoteženih rešitev. Hkrati je delodajalec tisti, ki najbolje pozna delovne procese. Razporeditev dopustov naj bo zato usklajena s potrebami podjetja, da v ključnih obdobjih ne bo primanjkovalo kadra,” je svetovala Ramšek.
Ob tem je dodala, da se delodajalci, če imajo težave pri razporejanju dopustov, lahko obrnejo na različne vire strokovne pomoči, ki jim lahko pomagajo zagotoviti zakonito in učinkovito podporo pri razporejanju dopustov.
Odgovornost za koriščenje dopusta pa ne leži le na delodajalcih, temveč tudi zaposlenih. Ti morajo dobro poznati pravila delodajalca o razporejanju dopusta. Najboljši način za koriščenje dopusta pa je spodbujanje vnaprejšnjega dogovora in usklajevanja med sodelavci, ki se med seboj nadomeščajo v času odsotnosti, saj tako delovni proces kljub odsotnostim teče nemoteno.
Delavec mora prav tako poznati zakonske določbe. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko delavec en dan pripadajočega letnega dopusta izrabi na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.
Da bo vzdušje v podjetju prijetno, zaposleni pa zadovoljni, je po besedah Ramšek ključen uravnotežen in vključujoč pristop. “Ključno je torej, da podjetja pri razporejanju dopustov vzpostavijo jasna pravila, spodbujajo komunikacijo in iščejo rešitve, ki so sprejemljive za vse, saj si vsi zaposleni zaslužijo kakovosten počitek. Tako bodo ustvarila pozitivno delovno okolje in dolgoročno ohranila zadovoljstvo zaposlenih.”
POSEBNI VIDEO: Katarina Čas: Na Zemlji imamo samo daljico od A do B
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje