Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota

Slovenija 22. Nov 202207:58 3 komentarji
Matija Kovač
matijakovac2022.si

Prvi krog županskih volitev je v Mestni občini Celje postregel z za mnoge presenetljivim rezultatom. Bojan Šrot bo po letu 1998 moral znova v drugi krog. Izzivalec je mestni svetnik Levice Matija Kovač, ki se je na tokratne volitve podal s podporo volilcev.

Med najbolj nepričakovane izide prvega kroga lokalnih volitev sodi županski spopad v Mestni občini Celje. Veljalo je namreč prepričanje, da bo Bojan Šrot tudi tokrat že v prvem krogu porazil vso konkurenco, a je po 24 letih vladanja knežjemu mestu očitno dobil izzivalca, ki lahko prekine njegovo dolgoletno vladavino. O celjskem županu bo prvič po letu 1998 odločal drugi krog.

Od leta 1998 se je blizu 30 odstotkom približala le še Janja Romih, kandidatka takratne ZLSD, ki je leta 2002 prejela dobrih 27 odstotkov glasov, a je takrat Šrot vseeno slavil v prvem krogu s skoraj 58 odstotki. Sicer pa njegovi protikandidati nikoli niso zmogli preseči 19 odstotkov.

Kdo je Matija Kovač?

Celjan Matija Kovač je podjetnik, arhitekt in kulturni producent, ki je kljub komaj 33 letom v prejšnjem sklicu mestnega sveta Mestne občine Celje zaključil že svoj drugi svetniški mandat. Širši slovenski javnosti je poznan tudi kot soustanovitelj zavoda Hiša kulture Celje in vodja številnih kulturnih projektov.

Kovač je kot mestni svetnik deloval znotraj stranke Levica, ki je imela v zadnjem sklicu dva predstavnika. Vseskozi je bil eden vidnejših in aktivnejših svetnikov. Pogosto je bil kritičen do potez mestnih oblasti, a tudi konstruktiven, ko je bilo treba podpreti dobre predloge.

Nazadnje je kot svetnik zelo kritično nastopil ravno na zadnji redni seji pred tokratnimi volitvami, ko je mestni svet sprejel sporen odlok o spremembi namembnosti zemljišč (v zazidljiva) ob gozdnem parku ene izmed celjskih osnovnih šol. Kovač je takrat opozoril na vrsto pomislekov pa tudi domnevno spornih potez pri nameravani pozidavi tamkajšnjega območja, zaradi katerih je predlagal, da se odločanje o odloku prestavi na eno od naslednjih sej. To se ni zgodilo, mestni svet pa je sporni odlok potrdil. Med vsemi deležniki je zavrelo, Celju pa se je zato pred lokalnimi volitvami napovedal celo referendum. Tega je nekaj dni po redni seji preprečil župan Šrot, ko je prek dopisne seje odlok preklical. Kovač je takrat dejal, da se je župan za takšno potezo odločil samo zato, da si je pred volitvami zagotovil mir med občani.

Mnogi očitki aktualnemu županu in ponujen veter sprememb

Čeprav je v mestnem svetu deloval kot svetnik Levice, je na županskih volitvah nastopil kot neodvisni kandidat, brez lastne liste kandidatov za svetnike. Slednje zato, ker si želi, kot pravi, povezovanja z drugimi družbenimi skupinami in strankami.

V volilni kampanji je aktualnemu županu Šrotu najpogosteje očital stanovanjsko problematiko mladih v Celju, ki se je aktualna oblast ni lotevala dovolj zavzeto. Sam je obljubil več stanovanj, predvsem v centru mesta, s čimer bi, tudi z izboljšano ponudbo kulturnih in drugih zabavnih vsebin, ponovno oživil speče staro mestno jedro. Šrot je očitke odbijal s podatki o novozgrajenih stanovanjih, o starem mestnem jedru pa poudarjal, da je velik del prostorov v zasebni lasti, stavbe pa so tudi spomeniško zaščitene, zaradi česar je prenova zahtevnejša in dolgotrajnejša.

Prav tako je aktualnemu županu pogosto očital manko podrobnega prostorskega načrta, ki ga Mestna občina Celje izdeluje že desetletja in je poleg Mestne občine Koper edina brez tega pomembnega razvojnega dokumenta.

Županu Šrotu je med drugim očital še pospešeno izseljevanje mladih iz mesta, kar je aktualni župan vseskozi zanikal, saj uradni podatki kažejo, da je število prebivalcev Celja zadnja leta stabilno.

Z morebitno Kovačevo zmago bi verjetno propadel mega projekt, s katerim se je zadnja leta intenzivno ukvarjal aktualni župan. Gre za viseči most oziroma turistično brv, ki bi bila ena največjih tovrstnih na svetu in bi se v Celju začela graditi že naslednje leto. Kovač je nedavno glede tega mega projekta za N1 povedal, da od mostu Celjani ne bodo imeli veliko. “Ker projekt nima zaprte niti finančne konstrukcije, naslednjega župana nič ne zavezuje k njegovi izvedbi,” je dejal Kovač in nakazal, da bo z njegovo morebitno zmago most ostal zgolj želja v oblakih.

Javno podporo že izrazila dva protikandidata

Takoj ko je bilo znano, da se Celje podaja v drugi krog županskih volitev, je Kovač za N1 povedal, da ga rezultat ni presenetil, saj so tudi na terenu dobili potrditev, da je Celje zrelo za spremembe. Optimističen je tudi pred drugim krogom, saj verjame, da mu bo uspelo prepričati tudi večino. “Celje je pripravljeno na spremembe, Celjanke in Celjani so na to z glasovanjem jasno pokazali že v prvem krogu. Z vsebino in programom bom naredil vse, da bom njihove podpore deležen tudi 4. decembra,” je dejal. Povedal je še, da sta ga takoj po razglasitvi rezultatov javno podprla njegova protikandidata Uroš Lesjak in lokalni odbor Gibanja Svoboda ter Sandi Sendelbah in njegova Lista za Celje, ob tem naj bi mu podporo in pripravljenost na sodelovanje izrazilo tudi nekaj predstavnikov drugih strank in list, ki bodo sodelovale v mestnem svetu.

Šrot s svojim rezultatom vseeno zadovoljen

Bojan Šrot je po objavi izidov prvega kroga nedeljskih volitev dejal, da je s tem, kako se je odrezal, zadovoljen. Rezultata ne dojema kot poraz. “Zelo smo veseli, saj smo dejansko zmagali na županskih volitvah v prvem krogu, očitno pa tudi na svetniških, saj se je Celjska županova lista tudi tokrat odlično odrezala,” je komentiral in dodal, da pričakuje, da bo v drugem krogu volilna kampanja veliko bolj vsebinska.

“Ljudem bomo povedali, kaj smo naredili do zdaj, za kaj se zavzemamo, kakšen je naš volilni program; in na volitve bomo poskušali privabiti še več ljudi. Mislim, da je prav, da se volitev udeleži čim več volilcev, saj je tako tudi rezultat bolj legitimen,” je dodal. Šrot v drugem krogu pričakuje zmago, “na koncu pa se bodo odločili ljudje”. “Upam, da se bodo odločili za nadaljnji razvoj mesta in za pozitivno vzdušje v lokalni politiki, kar smo mi ves čas gojili,” je dejal. Glavni razlogi za to, da ni slavil že v prvem krogu, so po Šrotovem mnenju nizka volilna udeležba, velika motivacija izzivalcev, da bi zasedli župansko mesto, pa tudi to, da mu je nasproti stalo pet zelo močnih kandidatov.

Leta 1998, ko je bil za izvolitev župana v Mestni občini Celje nazadnje potreben drugi krog, je v prvem krogu z 39,20 odstotka glasov zmagal takratni župan Jože Zimšek. Izzivalec Bojan Šrot je prejel 30,93 odstotka glasov. V drugem krogu je nato slavil Šrot, ki je prepričal 56,78 odstotka volilcev, Zimšek pa je v drugem krogu pridobil le okoli 4 odstotke glasov in bil s 43,22 odstotka glasov poražen.

V tokratnem prvem krogu je Bojan Šrot prejel 46,72 odstotka glasov, Matija Kovač pa 33,28 odstotka glasov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje