"... in vsako trpljenje se sprevrže v upor." Pa se res? Kaj Nieti danes pravijo o besedilu svojega hita Ritem človeštva? Kdaj se zgodi upor in kdaj ne? S polno ritjo ni upora, razložijo. In zakaj lahko Nieti mirno rečejo, da pri zgodovini niso sedeli na ušesih?
Trpljenje, če mislimo s tem kolektivno trpljenje, rodi upor, odgovarja na naše vprašanje o besedilu legendarnega komada Ritem človeštva Borut Marolt, pevec skupine Niet. In da za primer Gazo. Ti otroci, ki jih danes bombardirajo, bodo postali borci, uporniki proti izraelskemu zatiranju.
Člani skupine Niet so se v podkastu strinjali, da na kolektivni ravni vsako zatiranje, vsako trpljenje neke skupnosti rodi upor. Ampak oblast po svetu zelo pazi, “da kritična masa ne preseže meje in da ne pride do upora, do revolucije”, pravi Robert Likar.
Tudi če vse drugo ne štima …
“Kruha in iger,” opiše Igor Dernovšek bistvo naše sodobne družbe oziroma razlog, zakaj se ljudje ne uprejo, četudi je marsikaj narobe. “Na Zahodu danes v materialnem smislu živimo bolje kot kadarkoli v zgodovini. In ker imajo ljudje – bom grdo rekel – polne riti, kdo pa se s polno ritjo upre? Ga ni. Tudi če vse drugo ne štima in je zanič.”
Zgodovinar dr. Blaž Vurnik je pred časom za oddajo javne RTV 50 skladb, ki so nas zapele, o besedilu pesmi Ritem človeštva rekel, da so Nieti očitno dobro poslušali pouk zgodovine in da jim je ta “glasbeni manifest” dobro uspel.
“Nieti so bili dobri učenci pri zgodovini,” se strinja Dernovšek. “Poslušali so, ne pa na ušesih sedeli,” šaljivo doda Marolt.
Individualizem in spremembe na glavo
Marolt, sicer tudi ravnatelj Strokovnega centra Logatec, v katerem se že veliko let ukvarja z mladimi, v pogovoru za N1 med drugim pravi še, da se je zaradi sprememb v družbi v zadnjih 40 letih zelo spremenila tudi mladina. Vse se je spremenilo “na glavo”, meni. V družbi se časti individualizem in spremenila se je vzgoja.
Odgovor na vprašanje o uporu in o ritmu človeštva lahko pogledate v videu na vrhu strani; celoten, dobro uro dolg pogovor o ozadju dogajanja v skupini od leta 1984 do danes, pa tudi o tem, kaj vse danes “ne štima” v naših družbah, vas čaka v članku Kultni Niet za N1: “Rečejo nam, da smo jim rešili življenje”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje