Menu ItemPredstavniki desetih strank so danes civilni iniciativi Glas ljudstva posredovali svoje odgovore na 138 političnih zahtev. Te si lahko volivke in volivci preberejo na spletni strani iniciative, kjer pa ni odgovorov LMŠ in SAB, saj ti niso bili dovolj jasni. Stranke trenutne koalicije se na pobudo niso odzvale, Gibanje Svoboda pa civilno družbo vabi na sestanek. Do marca bo Glas ljudstva pripravil spletno orodje Volitvomat, ki bo pomagalo prepoznati, katere stranke zagovarjajo določene zahteve.
Civilna iniciativa Glas ljudstva je svoje politične zahteve posredovala okoli 60 strankam, odzvalo se jih je deset. Odgovore so posredovale zunajparlamentarne stranke Lide, Dobra država, Piratska stranka, Vesna in LDS, od parlamentarnih pa vse štiri stranke zavezništva KUL (SAB, LMŠ, SD in Levica) in Desus. Koalicijske stranke pripravljenosti za sodelovanje s civilnodružbeno iniciativo niso pokazale.
Prav tako na zahteve ni odgovorila Golobova stranka Gibanje Svoboda. Kot razlog so navedli, da še niso spisali svojega programa. Njihova podpredsednica Urška Klakočar Zupančič pa je bila navzoča na današnjem dogodku, na katerem so predstavniki strank civilni družbi izročali svoje odgovore. Predstavnike civilne iniciative je povabila na sestanek, na katerem naj bi našli pot do skupnih ciljev.
Odzive političnih strank je Glas ljudstva objavil na svoji spletni strani, med njimi pa ni odgovorov LMŠ in SAB. Kot razlog za to so navedli, da njihovi odgovori niso dovolj jasni. “Samo odgovor ‘ja’ pomeni resno obljubo, odgovor ‘ne’ pa je lahko za volivce še bolj pomemben, saj pokaže, kaj si stranke zares mislijo,” je odgovore pokomentiral predstavnik nevladne organizacije Danes je nov dan Filiip Dobranić.
Na podlagi vseh zbranih odgovorov strank bo Glas ljudstva do začetka marca pripravil spletno orodje Volitvomat, ki bo pomagalo volivkam in volivcem prepoznati, katere stranke zagovarjajo določene zahteve.
V iniciativi si želijo, da se bodo ljudje odločili na podlagi vsebinskih zavez strank, je povedal predstavnik Protestne ljudske skupščine Jaša Jenull. Ker želijo do izida Volitvomata razčistiti nekatere nejasnosti, bodo strankam poslali še dodatna vprašanja. Prav tako je Jenull pozval stranke, ki se do zahtev niso opredelile, da to še storijo.
“Kar 77 od 138 zahtev so vse stranke, ki so odgovarjale, potrdile in prepoznale kot utemeljene,” je odzive komentiral Jenull. Med njimi je vseh 12 zahtev, ki so jih v civilni iniciativi opredelili kot nujne in jih želijo izvajati še letos.
To so:
– zaveza ciljem pariškega podnebnega sporazuma,
– odprava vseh škodljivih določil protikoronske zakonodaje,
– takojšnje investicije v učinkovit in dostopen javni promet,
– neodvisnost programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija,
– preiskovanje zlorab na Telekomu Slovenija,
– zakonska zaščita žvižgačev,
– opustitev rabe premoga do leta 2030,
– povečanje košarice zdravstvenega zavarovanja,
– nujne zakonske spremembe na področju okolja in narave,
– ločitev izobraževalnega sistema od države, Cerkve in zunanjih interesov,
– odprava finančnih ovir za tuje študente,
– zvišanje pokojnine.
Največ nestrinjanja glede trajnostnega gospodarstva in javnih storitev
Dobranić je predstavil tudi prve ugotovitve, povezane s posameznimi področji. Poudaril je, da je večina strank, ki so se odzvale na zahteve, naklonjena skrajšanju delovnega časa, odstranitvi žice na meji ter ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi na področju pravičnega podnebnega prehoda in zaščite narave je bilo zaznati precejšnjo usklajenost.
Možnost odpoklica župana ali županje so prav tako podprle vse stranke, katerih odzivi so objavljeni na spletu. Manjše pa je bilo navdušenje nad odpoklicem parlamenta; takšni rešitvi naklonjenosti niso pokazali v strankah Vesna, Dobra država in SD. Stranke SD, Levica, Vesna in Lide tudi niso naklonjene omejitvi županske, poslanske in ministrske funkcije na največ dva mandata.
Najbolj različne poglede imajo stranke na področju trajnostnega gospodarstva in javnih storitev. Največ nestrinjanja je z zahtevo o vzpostavitvi javnega sveta za nadzor proračunske politike, z zahtevami glede privatizacije ter razprodaje družbenega premoženja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje