Za ustavnega sodnika se poteguje 13 kandidatov. Kdo sta favorita koalicije?

Ob 15. uri se je iztekel poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosti mesti dveh sodnikov ustavnega sodišča. Ustavni sodnici Špelci Mežnar se namreč mandat izteče 30. oktobra, ustavnemu sodniku Marku Šorliju pa 19. novembra letos.

Iz predsedničinega urada so sporočili, da so prejeli 13 prijav, imen kandidatov pa ne razkrivajo. Ob tem so poudarili, da bo predsednica z vsemi prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, najprej opravila pogovore, nato pa se bo posvetovala s predstavniki poslanskih skupin.

Po informacijah N1 sta med prijavljenimi kandidati tudi vrhovna sodnika Primož Gorkič in Nina Betetto, ki ju naši sogovorniki iz vladnih strank omenjajo kot favorita koalicije za nova ustavna sodnika. Betetto je vrhovna sodnica na civilnem oddelku, Gorkič pa na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča. Oba sta imela pri svojih preteklih kandidaturah težave s stranko SDS.

Pri kandidaturi za sodnico na ESČP deležna grobega blatenja

Betetto se je sredi prejšnjega desetletja potegovala za mesto sodnice na Evropskem sodišču za človekove pravice, a s kandidaturo ni uspela. Deležna je bila namreč grobega blatenja; za propagandnim videoposnetkom "Who is Nina Betetto" (sl. Kdo je Nina Betteto), v katerem so ji očitali poskus legalizacije medvojnih in povojnih pobojev in ključno vlogo v postopku Patria, naj bi stala SDS.

Sodni svet je blatenje Nine Betetto tedaj označil kot kršenje neodvisnega položaja sodnice, poskus njenega osebnega razvrednotenja, napad na verodostojnost institucij, ki so sodelovale v postopku izbire kandidatov, ter ustrahovanje.

Konec leta 2016 je bila Betetto tudi med 23 kandidati za štiri mesta na ustavnem sodišču, a je takratni predsednik republike Borut Pahor v državni zbor poslal predlog za izvolitev Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika. Je pa aktualna vlada Betetto pred letom dni imenovala za članico Beneške komisije, svetovalnega organa Sveta Evrope za ustavna vprašanja.

Polemiziral z odločitvijo ustavnega sodišča v zadevi Patria

Gorkič je bil za vrhovnega sodnika decembra 2020 izvoljen v drugem poskusu. Na prvem glasovanju v državnem zboru namreč ni dobil dovolj glasov, a se je sodni svet po zavrnitvi njegove kandidature odločil, da ga za vrhovnega sodnika predlaga še enkrat. V drugo je večina poslancev glasovala za njegovo izvolitev, so pa njegovi kandidaturi močno nasprotovali v SDS.

Gorkiču so očitali, da naj ne bi izpolnjeval pogojev za vrhovnega sodnika. Med drugim so navajali, da naj bi mu na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je bil zaposlen, potekel naziv izredni profesor, a se je kasneje izkazalo, da to ne drži. Gorkič naj bi se SDS zameril zato, ker je leta 2015 v članku v Delu z naslovom “Patria za telebane, se opravičujem, za pravnike” precej odkrito polemiziral z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi vseh sodb v procesu Patria.

Tako Gorkiča kot Betetto smo vprašali, ali sta med prijavljenimi kandidati za nova ustavna sodnika. Oba sta potrdila, da sta dala soglasje k predlogu za možnega kandidata. Gorkič je ob tem navedel, da je predlog za njegovo kandidaturo podal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Da je med kandidati za ustavno sodišče, je za N1 povedala tudi višja sodnica Vesna Bergant Rakočević, ki jo za ta položaj predlaga Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Po poročanju Dnevnika je med kandidati tudi vodja kazenskega in specializiranega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc.

Med kandidati za ustavnega sodnika tudi Đorđević in Matoz

V zadnjih dneh se je omenjalo, da naj bi mesto ustavnega sodnika zanimalo tudi predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, ki se bo moral zaradi starosti konec leta upokojiti.

Zakon o sodniški službi namreč določa, da sodniku preneha sodniška služba z upokojitvijo, najkasneje pa, ko dopolni 70 let. Ta starostna omejitev pa za ustavne sodnike ne velja. Na vrhovnem sodišču so za N1 potrdili, da informacija, da je med kandidati tudi Đorđević, drži.

Po naših informacijah je med kandidati tudi odvetnik Franci Matoz, ki med drugim zastopa stranko SDS in njenega predsednika Janeza Janšo. "Ne komentiram," je na vprašanje, ali se poteguje za mesto na ustavnem sodišču, odgovoril Matoz. Prijavo na javni poziv predsednice naj bi oddal tudi namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nedavnem intervjuju za Delo povedala, da bo pri kandidatih za ustavne sodnike upoštevala tri kriterije: strokovnost, spolno zastopanost in svetovnonazorsko usmerjenost. Pri zadnjem kriteriju je poudarila, da se ji zdi pomembno, da so ustavni sodniki "pravno konservativni".

V uradu Nataše Pirc Musar so danes poudarili, da lahko predsednica kandidata za dve mesti na ustavnem sodišču izbere med kandidati, ki so se odzvali na javni poziv, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. "Lahko predlaga tudi več kandidatov, kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča," so navedli. Ob so izpostavili pogoje: kandidat mora biti slovenski državljan, pravni strokovnjak in star najmanj 40 let.