Kdo zmaguje v informacijski vojni za Ukrajino? Katera orodja uporablja Rusija za širjenje dezinformacij? Bodo dezinformacije v hladnih mesecih še dodatno razklale evropsko družbo? Odgovore na ta vprašanja so danes iskali govorci, poznavalci področja na okrogli mizi v Hiši EU.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je minilo že več kot sedem mesecev. Vojna se bije ne le na bojiščih, kjer je življenje na ukrajinski in ruski strani izgubilo več tisoč vojakov in civilistov, ampak, kot je dobro znano, tudi na področju informiranja javnosti. Informacijska vojna med Ukrajino (Zahodom) in Rusijo je – tudi v luči prihajajoče zime, kjer bomo soočeni z energetsko krizo – intenzivna, pri tem pa se postavlja vprašanje, kdo v njej zmaguje.
Odgovor na to vprašanje so na okrogli mizi, ki jo je organiziralo predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji skupaj z veleposlaništvom Poljske in Slovensko tiskovno agencijo, iskali Anuška Delić, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji Oštro, koordinatorka za hibridne grožnje in dezinformacije na ministrstvu za zunanje zadeve Miriam Možgan, namestnik direktorja za javno in kulturno diplomacijo na poljskem ministrstvu za zunanje zadeve, novinar in publicist Piotr Skwieciński ter nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht.
“V informacijski vojni izgubljamo vsi,” je poudarila Delić, ki je sicer v svoji razpravi kar nekaj pozornosti namenila načinom, kako se propaganda, ki jo vodi Rusija, prebija na Zahod. V vsaki državi je veliko medijev, ki dopuščajo oziroma omogočajo širjenje dezinformacij, težavo pri tem pa vidi tudi v netransparentnosti financiranja medijev, ki je “problem tudi v tistih evropskih državah, ki naj bi bile zgled demokracije”. Zaradi informacijske vojne, tako Delić, se v Evropi sprašujemo o najbolj temeljnih dejstvih.
Lampreht je medtem ocenil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v prvem delu vojne, ki se je začela 24. februarja, medijsko vojno dobil, pri čemer pa je vprašanje, ali to velja tudi za okupirana območja v Lugansku, Donecku, Zaporožju in Hersonu, kjer so pred dnevi potekali sporni, po prevladujoči oceni “nezakoniti” referendumi. Da sta bila Zelenski in njegova ekipa zelo uspešna v “komuniciranju svoje plati zgodbe”, je menila tudi Možgan.
“Vsi izgubljamo,” je Lampreht potrdil tezo Delić in dodal, da “nič ni tako, kot bi moralo biti”. Opozoril je, da si je oblast v Kremlju že pred začetkom vojne spletla mrežo, ki vključuje francosko skrajno desničarko Marine le Pen, italijanskega (prav tako desnega) politika Mattea Salvinija in nemško skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD). Kar zadeva sankcije Zahoda zoper Rusijo oziroma narative o njih, je opozoril, da je informacija, da sankcije Rusiji ne škodujejo, mit.
Družbena omrežja, vzroki in posledice
Dezinformacije, ki se še posebej učinkovito širijo po družbenih omrežjih, so se v začetku vojne osredotočale na vzroke za vojno, torej na nacifikacijo Ukrajine in širjenje Nata na vzhod kot grožnjo, zdaj pa so v ospredju posledice – kot sta energetska in prehranska kriza, za kateri Moskva krivi sankcije Zahoda, je v razpravi komentirala Možgan. Spomnila je, da je v naravi družbenih omrežij šokirati, razjeziti, zaradi česar so ta omrežja še posebej pripravna za širjenje dezinformacij, katerih namen je ustvarjati razkol.
Govorci so prav tako opazili, da je bila ruska propaganda bolje sprejeta v skupini ljudi, ki sicer nasprotuje cepljenju (proti covidu-19).
Piotr Skwieciński je medtem spregovoril tudi o pogojih za uspešno propagando. Med razpravo o informacijski vojni Rusije je na primeru svoje države, Poljske, argumentiral, da so za prodor v politično in kulturno življenje določene države potrebni vzvodi posredovanja. “Vse od zgodnjih devetdesetih let so Rusi skušali kupovati poljske banke, energetska podjetja, vse, kar je povezano s pridobivanjem energije, a niso bili uspešni,” je povedal. Kot je ocenil, Rusija na Poljskem ni vzpostavila zadostnih “območij vpliva”. A to ne pomeni, da na Poljskem niso prisotni “ruski troli” – ti, kot je opisal, poudarjajo nizke točke odnosov med Ukrajino in Poljsko, trdijo, denimo, da ne marajo Ukrajincev.
Cilj ruske info. vojne proti 🇺🇦 & 🇪🇺 je zamegliti razliko med dejstvi in lažmi ter tako ustvariti razdor v evropskem javnem mnenju.
— Evropska komisija (@EKvSloveniji) September 29, 2022
Evropejci še naprej podpirajo oster odziv 🇪🇺 na rusko agresijo in izražajo solidarnost z Ukrajinci.
Posnetek🔝razprave: https://t.co/kgBlS1FqxF pic.twitter.com/QGseeD3GhT
Resnica kot žrtev vojne
Govorci so na okrogli mizi informacijsko vojno prav tako umestili v širši kontekst hibridne vojne, ki vključuje še druge oblike bojevanja in traja že dalj časa. Vanjo so, tako Lampreht, vpletene velesile: ZDA, Rusija, Kitajska in države Evropske unije. Resnica oziroma realnost imata v vojni vselej pomembno mesto. Ob tem je Lampreht spomnil, da je Putin prišel na oblast z vojnami (druga čečenska vojna) in svoj imperij gradi z nadaljevanjem te logike. “Pri tem velja: ‘Če resnica, realnost ne ustreza moji resnici, toliko slabše za realnost’,” je poudaril.
In kako se informacijska vojna kaže v času pred najhladnejšimi meseci? Bodo vsi sprejeti in predlagani ukrepi, ki jih sprejemajo države EU, dovolj za pomiritev družbe ali bo zavrelo? Govorci jasnega odgovora na to kompleksno vprašanje niso podali, je pa Možgan ocenila, da bosta ključni besedi v prihodnje “solidarnost in transparentnost”. Delić je medtem menila, da je ključno, da se civilna družba in vladne organizacije pripravijo na soočanje z dezinformacijskimi kampanjami, “ko bo vse zelo težko in bo ljudi zeblo”.
Razpravo je povezoval novinar STA Jernej Šmajdek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje