Menu Item
Pojavljanj morskih sesalcev izven njihovega naravnega okolja je vse več. To velja tudi za njihovo pojavljanje v slovenskem morju. Strokovnjaki med glavne vzroke za to uvrščajo podnebne spremembe, hrup v morju in bolezni. Ob tem pozivajo k ustreznemu ukrepanju, boljšemu obveščanju javnosti in zaščiti živali.
Novo znanstveno študijo je vodila organizacija OceanCare, s katero Morigenos že vrsto let sodeluje. V študiji so obravnavali primere, ko se živali pojavijo bodisi daleč stran od svojega naravnega habitata bodisi v okolju, ki zanje ni več primerno – na primer zaradi pomanjkanja hrane, onesnaženja ali pogostega stika z ljudmi.
Raziskovalci so ugotovili, da je takšnih primerov vedno več, med glavnimi vzroki pa izpostavljajo podnebne spremembe, izgubo ledu na Arktiki, spremembe v razporeditvi plena, hrup v morju, bolezni in celo pobegle oziroma izpuščene živali iz ujetništva.
V študiji so predstavili številne konkretne primere pojavljanja morskih sesalcev izven svojega tipičnega habitata, med drugim beluge v Temzi in Seni ter mrože na evropskih plažah. Primere so zabeležili tudi pri nas – na primer kita grbavca v slovenskem morju leta 2009, dva progasta delfina v Luki Koper leta 2012 ter nedavno pojavljanje navadne delfinke Ciao.
Delfinko je ekipa društva Morigenos prvič dokumentirala maja 2022 v Luki Koper, takrat še v družbi svoje mame, novembra 2024 pa se je vrnila v Tržaški zaliv. Ime so v društvu izbrali zaradi njenega karakterja in nenavadnega vedenja, s katerim je vzbujala pozornost. Delfinka se je namreč večkrat tudi približala različnim plovilom in z repom zamahnila v zrak, so zapisali v društvu.
Tovrstni primeri lahko sprožijo množično zanimanje javnosti, kar povzroči stres ali celo nevarnost za živali, zato avtorji študije opozarjajo na pomembnost ustreznega obveščanja javnosti. Dodajajo, da vsaka takšna situacija zahteva premišljen pristop – včasih zadostuje zgolj spremljanje in informiranje javnosti, v drugih primerih pa je potrebna selitev živali na varnejšo lokacijo, v skrajnih primerih tudi evtanazija.
V eni od opisanih situacij so na primer samico mroža usmrtili, ker se ljudje kljub opozorilom niso držali varnostne razdalje. Avtorji zato pozivajo k boljšemu usklajevanju med institucijami, oblikovanju jasnih protokolov in zakonodaje, ki bi omogočila hitro, strokovno in živalim prijazno ukrepanje. Ključno pa je, da se pri odločitvah upošteva dobrobit živali, njeno zdravstveno stanje, pa tudi širše okoljske razmere, izpostavljajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje