Kje si je še mogoče ogledati legendarne slovenske filme, kot je Kekec?

TRIGLAV FILM/BOBO

Kako otrokom omogočiti ogled starejših, a legendarnih filmov, ob katerih smo včasih odraščali? Tudi če bi si v knjižnici izposodili film na DVD, številni nimajo več predvajalnika, ki bi jim omogočil ogled. Kako si torej v dobi Netflixa ogledati Kekca, Srečo na vrvici in Moj ata, socialistični kulak?

Kje si je še mogoče ogledati legendarne slovenske filme, kot je Kekec? S tem vprašanjem se je na nas obrnila bralka. Ima majhne otroke in želela bi si, da bi si skupaj ogledali stare slovenske filme, ki so bili del njenega otroštva. Najprej se je obrnila na lokalno knjižnico. A kaj ko filme izposojajo le na DVD. Bralka doma nima ustreznega predvajalnika, na novejših prenosnih računalnikih pa DVD ni več mogoče predvajati.

Slovenske filme, serije, spote in druge videe si je mogoče izposoditi v Bazi slovenskih filmov. Na izposojo imajo tudi filma Kekec iz leta 1951 in Srečno, Kekec iz 1963. Nista pa to edina naslova slovenskih klasik v zbirki. Izposoditi si je mogoče tudi Srečo na vrvici, Dolino miru, Ne joči, Peter, Ko zorijo jagode, To so gadi, Moj ata, socialistični kulak in Vesno.

Baza slovenskih filmov ima v podatkovni bazi več tisoč naslovov. Trenutno si je mogoče ogledati 550 filmov, saj imajo pravice zgolj za prikazovanje nekaterih, pojasnjujejo.

Kako si lahko ogledate filme?

288 filmov si je mogoče ogledati brezplačno, za ogled drugih pa je treba plačati. Uporabniki imajo možnost, da plačajo za enkratni ogled filma; ta stane med 1,5 in 4,99 evra. Kupec ga mora aktivirati v 30 dneh. Ko enkrat začne ogled filma, mu je ta na voljo 48 ur. V tem času število predvajanj filma ni omejeno. Filmov si ni mogoče prenesti na računalnik ali telefon, zato za ogled potrebujete stabilno in hitro internetno povezavo.

Druga možnost je, da si filme izposodite v knjižnici. Baza slovenskih filmov sodeluje s 33 partnerskimi knjižnicami, ki imajo oglede filmov vključene v članarino. Med njimi so knjižnice iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kopra, Kranja, s Ptuja, iz Novega mesta, Velenja, Nove Gorice in Slovenj Gradca.

A pozor: knjižnice imajo pri izposoji filmov različna pravila. Nekatere določajo, koliko filmov si člani lahko izposodijo na mesec ali leto, nekatere pa omejujejo tudi sočasne izposoje enega filma. Zgodi se lahko tudi, da je film na voljo proti plačilu, ni pa si ga mogoče izposoditi preko knjižnice. Kot so pojasnili v Bazi slovenskih filmov, knjižnice namreč same določajo obseg kataloga filmov, ki so na izposojo.

ne joči peter — Baza slovenskih filmov/posnetek zaslona

Člani knjižnic imajo za aktivacijo izposojenega filma na voljo 48 ur, prav toliko časa pa imajo na voljo tudi za ogled filma. Po izteku tega obdobja si morajo film izposoditi na novo.

Ob začetku poletja, ko se številni na dopust odpravijo v tujino, Baza slovenskih filmov pojasnjuje, da si je filme mogoče ogledati tudi iz tujine. Brezplačni filmi so dostopni po vsem svetu, plačljive pa si je mogoče ogledati iz držav članic Evropske unije. Za ogled iz tujine pa morajo uporabniki v uporabniški račun vnesti podatke o stalnem bivališču v Sloveniji.

Med gledalci najbolj priljubljene starejše filmske klasike

Med gledalci so zelo priljubljene starejše filmske klasike, najpogosteje si izposodijo celovečerne filme Sreča na vrvici, Moj ata, socialistični kulak, To so gadi in Vesna ter Ne čakaj na maj. Priljubljeni so tudi novejši mladinski filmi Košarkar naj bo 1 in 2, Pojdi z mano ter Nika, so v Bazi slovenskih filmov pojasnili za N1.

V podatkovni bazi imajo tudi veliko novejše produkcije, ki jo gledalci prav tako radi odkrivajo. Izpostavili so filme Posledice, Zimske muhe, Ameba in Ne pozabi dihati. Veliko zanimanja je tudi za animirani film in slovenske animirane junake Princ Ki-ki-do, Koyaa in Bizgeci.

Baza slovenskih filmov organizira tudi številne odprte javne projekcije, ki so za obiskovalce brezplačni. Šolam pa ponujajo možnost predvajanja filmov na zaprtih projekcijah.

MKL omogoča izposojo 52 filmov na leto

Mi smo se v Bazo slovenskih filmov vpisali z izkaznico Mestne knjižnice Ljubljana (MKL). Najprej smo si morali na spletni strani Baze slovenskih filmov ustvariti profil, nato pa vpisati številko članske izkaznice in geslo. MKL omogoča izposojo 52 filmov na leto. Vsak mesec si člani lahko izposodijo pet filmov, hkrati pa imajo lahko aktivno eno izposojo. Za izposojo so nam bili na voljo vsi zgoraj omenjeni filmi. Nekateri so imeli tudi slovenske podnapise za osebe z okvaro sluha, drugi pa tudi podnapise v tujih jezikih.

MKL omogoča tudi dostop do platforme za pretočne videovsebine na zahtevo Kanopy. Ta ponuja bogato zbirko nagrajenih filmov in dokumentarcev, na voljo je več kot 30.000 filmov. Na platformi so na voljo tudi vsebine za otroke. Člani ljubljanske knjižnice imajo vsak mesec na voljo deset predvajanj.