Kje v Sloveniji je voda najbolj trda in ali je lahko škodljiva za zdravje?

Voda je trda, kadar vsebuje veliko raztopljenih kalcijevih in magnezijevih ionov, pojasnjujejo na Geološkem zavodu Slovenije in dodajajo, da je voda v Sloveniji večinoma trda do zelo trda, ker teče skozi apnenčaste in dolomitne kamnine, ki so bogate s kalcijem in magnezijem, in jih pri tem raztaplja.

Voda je najbolj trda v osrednji in zahodni Sloveniji

V evropskem prostoru je voda najbolj trda v predelih z apnenčasto podlago (Alpe, Pireneji, Apenini, Jura, Dinarski kras), najmehkejša pa v Skandinaviji, na Islandiji, kjer prevladujejo vulkanske in metamorfne kamnine, pravijo na geološkem zavodu in dodajajo, da so razlike v trdoti vode posledica geološke podlage.

Kaj pa pri nas? "V splošnem velja, da je voda najbolj trda v osrednji in zahodni Sloveniji (karbonatna geološka podlaga), mehkejša pa na severovzhodu (Prekmurje – peski, peščenjaki)," pravijo na geološkem zavodu.

Razlike v trdoti med posameznimi deli države so posledica litološke sestave vodonosnikov, vrste vodnega vira ter načina oskrbe, razlaga Klara Kopše Zorko, vodja oddelka za pitne in kopalne vode na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. "Podtalni in kraški viri, ki so dlje časa v stiku s karbonatnimi kamninami, praviloma dajejo tršo vodo, medtem ko so alpski izviri in površinski vodni viri običajno mehkejši," pravi.

Kopše Zorko dodaja, da v večjih oskrbovalnih sistemih na trdoto vpliva tudi mešanje različnih virov. Tako že zgolj med oskrbovanimi območji v prestolnici prihaja do razlik v skupni trdoti vode.

"V Ljubljani trdota nekoliko odstopa glede na območje, tako je trdota vode od 13-14 °dH za Bežigradom, od 15-16 °dH v Novem Polju," pravijo v komunalnem podjetju JP Voka Snaga in pojasnjujejo, da najvišjo trdoto vode zaznavajo v pitni vodi manjših vodovodnih sistemov, npr. na vzhodnem hribovitem območju Mestne občine Ljubljana, kjer trdota vode presega 20°dH. "Vzrok je dolomitno zaledje vodnih virov," so pripomnili.

"Zaradi takšne geološke sestave je trdota vode naravna lastnost okolja in ne posledica onesnaženja ali neustrezne obdelave vode," dodaja Kopše Zorko.

Zakaj nastaja vodni kamen

In čeprav je trdota vode torej nekaj naravnega, nam v gospodinjstvu lahko povzroči precej preglavic. Vodni kamen se namreč nabira v ceveh, grelnikih vode ter pralnih in pomivalnih strojih, kjer zmanjšuje njihovo učinkovitost in pospešuje obrabo. "Obloge apnenca povzročajo probleme predvsem pri grelnikih vode, saj se stroški za ogrevanje vode povečujejo, pa tudi življenjska doba grelnikov je krajša," pravijo na NIJZ.

Obloge se kopičijo tudi na pipah, prhah in steklenih površinah, kjer puščajo trdovratne madeže, zaradi katerih je potrebno pogostejše in intenzivnejše čiščenje.

Zakaj sploh nastane vodni kamen? "Ko se trda voda segreje, se raztopljene snovi iz vode začnejo izločati v obliki kalcijevega karbonata," pravijo na geološkem zavodu, kjer ocenjujejo, da je z vidika zaščite vodovodnih cevi, bojlerjev in gospodinjskih aparatov pred nalaganjem vodnega kamna smiselno tudi mehčanje vode.

"Najpogosteje se uporabljajo ionski izmenjevalci, ki kalcij in magnezij nadomeščajo z natrijem, ter centralni ali lokalni mehčalni sistemi, pri čemer je treba upoštevati, da mehčana voda ni nujno primerna kot edini vir pitne vode," pojasnjujejo na geološkem zavodu.

Na Voki Snagi medtem pravijo, da je odlaganje vodnega kamna v Ljubljani zmerno. "V javnem vodovodnem sistemu težav z odlaganjem vodnega kamna pri srednjih trdotah pitne vode ne zaznavamo," so pripomnili.

A marsikateri prebivalec Slovenije se dobro zaveda, kakšno škodo lahko povzroči vodni kamen in koliko truda je treba vložiti, da dom ostane čist.

Sta kis in limona res učinkovita pri čiščenju vodnega kamna?

Za dober trik naj bi med gospodinjami že dolgo veljal domači recept za čiščenje vodnega kamna, in sicer s kisom ali limono. Zanimalo nas je, ali ima uporaba teh preprostih domačih sestavin dejansko učinek.

Kopše Zorko je povedala, da odstranjevanje vodnega kamna temelji na osnovnem kemijskem principu. "Ker je kalcijev karbonat bazična spojina, se učinkovito raztaplja s kislinami, kot so ocetna ali citronska kislina, pa tudi s profesionalnimi čistili, ki vsebujejo organske ali anorganske kisline," je povedala.

Na geološkem zavodu so dodali, da pri tem nastanejo plin CO₂ (vidimo mehurčke), voda in topne soli (npr. kalcijev acetat). "Zato se kis in limona ali citronska kislina uporabljajo za učinkovito čiščenje vodnega kamna," so potrdili.

Na NIJZ uporabo čistil za vodni kamen priporočajo, kadar je vodni kamen močno prisoten ali na težko dostopnih mestih. "Pri tem je treba dosledno upoštevati navodila proizvajalca, ne mešati različnih čistil in zagotoviti dobro prezračevanje prostora. Priporočamo uporabo rokavic, saj čistila lahko dražijo kožo. Uporaba maske je priporočljiva za zaščito dihal in sluznic, zlasti pri uporabi razpršil, v slabo prezračenih prostorih in pri močnejših industrijskih čistilih," so dodali.

Na Voki Snagi pa svetujejo, da se v gospodinjstvih uporabljajo pripravki oziroma čistila, ki so v okolju razgradljivi in da uporabljajo v razumnih količinah.

Nekateri sicer pravijo, da pri čiščenju vodnega kamna uporabljajo kis ali limono v kombinaciji s sodo bikarbono. "Soda bikarbona pri tem ne raztaplja vodnega kamna, saj je sama bazična in deluje predvsem mehansko, ne pa kemično," je pojasnila Kopše Zorko. Tudi na NIJZ pravijo, da bi soda bikarbona v kombinaciji s kisom lahko mehansko pomagala očistiti površine.

Brez skrbi, trda voda za zdravje ni škodljiva

A čeprav trda voda povzroča nemalo nevšečnosti v gospodinjstvih, za naše zdravje ni škodljiva, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in evropske zdravstvene institucije ne navajajo trde vode kot zdravstvenega tveganja za zdravo populacijo," so pojasnili.

Ob tem so dodali, da je trda voda do določene mere lahko dejansko bolj zdrava. "Kalcij in magnezij sta pomembna minerala za zdravje kosti in zob, delovanje mišic in živčevja, srčno-žilni sistem. Prispevek pitne vode k dnevnemu vnosu teh mineralov sicer ni ključen, a je lahko koristen, zlasti pri ljudeh z nizkim prehranskim vnosom. Z vidika javnega zdravja velja, da je zmerno trda voda lahko celo prednost, ne slabost," odgovarjajo. Da so minerali (Ca, Mg) v vodi koristni, pravijo tudi na geološkem zavodu.

Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano so še bolj podrobno pojasnili, da trda pitna voda ne predstavlja tveganja za ljudi. "Ni dokazov, da bi povzročala bolezni ledvic, ožilja ali druge zdravstvene težave, prav tako ne predstavlja posebnega tveganja za dojenčke ali starejše. Nekatere epidemiološke raziskave celo nakazujejo možen zaščitni učinek vsebnosti kalcija in magnezija v pitni vodi na srčno-žilni sistem, zato Svetovna zdravstvena organizacija in evropske institucije ne priporočajo zniževanja trdote iz zdravstvenih razlogov," je povedala Kopše Zorko.

Je pa ob tem pojasnila še, da čeprav vodni kamen izhaja iz kalcija in magnezija, ki sta za človeka pomembna makroelementa, v tej obliki ne predstavlja prehransko dostopnega vira mineralov. "Gre za netopno oborino, katere nastanek pomeni izločanje mineralov iz vode, ne pa njihovega dodatnega vnosa. Pitna voda sicer lahko prispeva manjši delež kalcija in magnezija k dnevnemu vnosu, vendar ni primarni prehranski vir teh elementov," je pojasnila.

Na JP Voka Snaga pa so izpostavili še eno prednost trde vode. "Gre za naravno lastnost vode, ki jo uporabniki cenimo, saj raztopljene mineralne snovi vodi dajejo okus," so sklenili.