Menu Item
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je po manevrih SDS s predlogom za posvetovalni referendum o priznanju Palestine vložila pobudo za sklic nujne seje komisije za poslovnik. Na njej naj bi spregovorili o "zlorabi instituta posvetovalnega referenduma" in kako v prihodnje zlorabe preprečiti.
Na torkovi seji državnega zbora, na kateri so poslanci odločali o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, smo bili priča številnim proceduralnim manevrom in nejasnostim. Tako je SDS tik pred sejo umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu za priznanje Palestine, ki ga je v parlamentarni postopek vložila v ponedeljek. Umik je pospremila z navedbami, da gre za “tehnične razloge”. Ko je bil dnevni red torkove izredne seje DZ sprejet, pa so poslanci SDS predlog za posvetovalni referendum ponovno vložili.
Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je ob tem poudaril, da lahko poslanci po poslovniku državnega zbora o predlogu SDS odločajo šele čez 30 dni, v tem času pa naj se glave ohladijo in naj se koalicija ukvarja s problemi Slovenije in ne s problemi Palestine. Po besedah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič dvojno vlaganje predloga za razpis posvetovalnega referenduma, še zlasti pa Janševe navedbe jasno kažejo, da je bil edini namen SDS zavlačevanje oziroma upočasnitev postopka priznanja države Palestine in ne težnja, da bi volilke in volilci pridobili pravico odločati o tako pomembnem zunanjepolitičnem vprašanju. Po prepričanju Klakočar Zupančič je šlo torej za zlorabo instituta posvetovalnega referenduma.
Zato predlaga sklic nujne seje komisije za poslovnik s točko dnevnega reda: “Zloraba instituta posvetovalnega referenduma”.
V dopisu je izpostavila, da so v zadnjih dneh nekateri pravni strokovnjaki ocenili, da je bilo sporno ne le ravnanje SDS, temveč tudi odziv koalicijskih poslancev. Ti so namreč vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri so še isti dan zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma in priznali Palestino. S tem so po navedbah nekaterih pravnikov kršili 184. člen poslovnika državnega zbora, ki določa, da se predlog za razpis posvetovalnega referenduma “uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo”.
Urška Klakočar Zupančič se s takšno oceno ne strinja. “Kot pravnica in bivša sodnica trdim, da omenjeni člen ne določa, da je treba z odločanjem o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma čakati 30 dni. Roki v pravu niso določeni za to, da preprečujejo aktivnost bodisi organa ali strank v postopku. Namen rokov ni, da organi ali stranka ostanejo pasivni, ampak organe in stranko prisiljujejo, da so aktivni, da nekaj naredijo oziroma v določenem času uveljavijo svoje pravice ali odločijo,” je zapisala predsednica državnega zbora. In kot nesprejemljivo ocenila, da bi bil namen nekega roka zgolj to, da organ v tem roku ne stori ničesar oziroma zadeva v predalu odleži 30 dni.
Dodala je, da so roki sicer lahko tudi varovalka, da postopka za obravnavo ni mogoče preprečiti. Kar pa ne pomeni, da predloga za razpis posvetovalnega referenduma na dnevni red seje državnega zbora ni mogoče uvrstiti, če je bil vložen v roku 30 dni pred sejo. Ob tem je opozorila še na poslovniško določilo, da za izredno sejo ne veljajo roki iz poslovnika državnega zbora.
Po navedbah Klakočar Zupančič razlage, da je treba z odločanjem o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma čakati 30 dni, omogočajo tudi hude zlorabe in zavlačevanje zakonodajnega postopka, saj lahko z vložitvijo takšnega predloga zgolj en poslanec blokira obravnavo oziroma delovanje državnega zbora. “Da ne omenjam tega, kakšna zloraba se lahko zgodi, kadar predlagatelj umika in vlaga predloge, čeprav tudi zaradi zatrjevanih t. i. tehničnih težav. Od kdaj naj bi se potem štel rok? Od prvega predloga, ki je bil umaknjen? Od drugega, ponovno vloženega predloga? Morda od tretjega, četrtega, petega in tako dalje? Z vlaganjem in umikanjem ter vedno novim začetkom teka 30-dnevnega roka bi se lahko teoretično ohromilo delovanje državnega zbora do konca mandata,” je poudarila Klakočar Zupančič. In dodala, da kot predsednica DZ tega ne bo več dopustila in da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo določbe poslovnika državnega zbora izvrševane skladno z njihovim namenom.
Komisiji za poslovnik predlaga, naj delovna skupina pri komisiji pripravi predlog sprememb poslovnika državnega zbora, s čimer bi preprečili zlorabe instituta referenduma za zavlačevanje postopkov v državnem zboru in napačne razlage zlasti 184. člena. To naj bi storili tako, da bi povsem nedvoumno določili ustrezne roke ali pa bi jih celo odpravili.
Ob tem spomnimo, da je za spremembo poslovnika državnega zbora potrebna dvotretjinska večina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje