Klakočar Zupančič odgovarja Pirnatu: To je noro in nesprejemljivo

Urška Klakočar Zupančič (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je z zapisom na družbenem omrežju odzvala na navedbe pravnika Rajka Pirnata. Pirnatu, ki je včeraj poudaril, da je koalicija ob priznanju Palestine očitno zlorabila poslovnik državnega zbora, Klakočar Zupančič odgovarja, kaj je po njenem mnenju noro in nesprejemljivo.

Včeraj je pravnik Rajko Pirnat ocenil, da sta ob torkovem priznanju Palestine v državnem zboru (DZ) tako opozicija kot koalicija ravnali sporno. Dejal je, da je koalicija evidentno kršila 184. člen poslovnika DZ, kot nesprejemljivo pa je označil tudi potezo opozicijske SDS z vlaganjem pobud za posvetovalni referendum. “Zdaj imamo razlago, kot da noben rok v poslovniku ne velja nič, če skličeš izredno sejo, kar je nora in nesprejemljiva razlaga. Osebno mislim, da je to precej resna kršitev poslovnika,” je komentiral Pirnat.

S tem se ne strinja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je v objavi na družbenem omrežju pokritizirala Pirnatovo izjavo. “Dokler sem predsednica državnega zbora, bom naredila vse, kar je v moji moči, da bodo pravice, ki jih imajo poslanke in poslanci, izvrševane skladno z njihovim namenom in predvsem pošteno. Na iskrenost in poštenost so namreč nekateri že zdavnaj pozabili. In to je noro in nesprejemljivo!” je zapisala.

V objavi je med drugim omenila, da “ne ve, od kod spoštovanemu profesorju ideja, da noben rok v poslovniku ne velja nič, če se skliče izredna seja”. Zapisala je, da poslovnik DZ v četrtem odstavku 60. člena sam določa, da roki iz poslovnika za izredne seje ne veljajo.

Klakočar Zupančič meni, da rok v poslovniku omogoča pasivnost

Za “noro in nesprejemljivo” je Klakočar Zupančič označila tudi razlago 184. člena poslovnika v smislu, da mora “predlog za posvetovalni referendum ležati v predalu vsaj 30 dni”.

“Noro in nesprejemljivo je, da se je rok iz tretjega odstavka 184. člena poslovnika DZ do sedaj razlagal tako, da se predlog za posvetovalni referendum ne sme uvrstiti na sejo, če ni od vložitve predloga do seje minilo (vsaj) 30 dni (povedano po domače: predlog za posvetovalni referendum mora ležati v predalu vsaj 30 dni),” je zapisala.

“Roki v pravu se ne določajo zato, da organ ali stranka ostanejo pasivni, ampak organe in stranke prisiljujejo, da so aktivni, da nekaj naredijo oziroma v določenem času uveljavijo svoje pravice. Noro in nesprejemljivo je, da je namen nekega roka zgolj in samo to, da organ v tem roku ne naredi ničesar,” je dodala.

Prepričana je, da v poslovniku določen čas organom zapoveduje pasivnost, omogoča hude zlorabe in zavlačevanje zakonodajnega postopka. “Da ne omenjam tega, kakšna zloraba se zgodi, kadar predlagatelj umika in vlaga predloge zaradi tako imenovanih tehničnih težav. Od kdaj naj bi se potem štel rok za ‘počitek predloga v predalu’? Od prvega predloga, ki je bil umaknjen? Od drugega (ponovno vloženega) predloga? Morda od tretjega, četrtega, petega itd.?” se je vprašala.

Pravnik Rajko Pirnat je v včerajšnjem odzivu na torkove manevre v državnem zboru dejal, da je koalicija v torek evidentno kršila 184. člen poslovnika DZ. “Zdaj imamo razlago, kot da noben rok v poslovniku ne velja nič, če skličeš izredno sejo, kar je nora in nesprejemljiva razlaga,” je dejal Pirnat.

Kot sporne in nesprejemljive je tako ocenil tudi poteze največje opozicijske stranke SDS, ki je v torek umaknila in nato tik po začetku izredne seje o priznanju Palestine ponovno vložila pobudo za posvetovalni referendum glede priznanja.