Klimatolog pojasnil, po čem izstopa letošnja zima. Kakšne pa so prve napovedi za pomlad?

Čeprav se koledarska pomlad začne šele 21. marca, pa v meteorološko vstopamo že 1. marca, torej čez tri tedne. Kakšna je bila letošnja zima in ali je po svojih značilnostih kakorkoli odstopala od preteklih?

Pomanjkanje sonca kot glavna posebnost letošnje zime

Letošnja zima za zdaj ne odstopa bistveno od dolgoletnega povprečja, vsaj v večjem delu Slovenije ne. Izrazitejše odstopanje je opazno predvsem v osončenosti, ki je ponekod precej podpovprečno.

"Zlasti na severovzhodu države imamo za zdaj veliko pomanjkanje sonca, tako da bo verjetno ta zima marsikje po Sloveniji izrazito podpovprečno osončena, morda celo ena najmanj osončenih v zadnjih desetletjih. Na ravni celotne Slovenije pa bo po vsej verjetnosti najmanj sončna po zimi 2013/2014," je za N1 predstavil klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.

Poleg izrazitega primanjkljaja sončnega vremena so pomemben del ocene letošnje zime tudi temperature. Zima se je začela precej toplo. December je namreč bil skoraj dve stopinji toplejši od dolgoletnega povprečja, še posebej toplo je bilo v zahodni polovici države.

V začetku januarja je nato sledila občutnejša ohladitev, zato je bil prvi mesec leta večinoma temperaturno blizu povprečja, na severovzhodu države pa tudi precej hladnejši, ponekod celo za približno dve stopinji od dolgoletnega povprečja. "Ob koncu januarja se je nato ponovno segrelo, začetek februarja pa je zaznamovan s precej toplejšim in tudi izrazito namočenim vremenom," je dodal Vertačnik.

Kar zadeva padavine, je po suhem do zelo suhem decembru sledil razmeroma namočen januar, zlasti na jugozahodu in severovzhodu države. Skupaj z obilnejšimi padavinami v začetku februarja, ki so bile izrazite predvsem v zahodni polovici Slovenije, je zima marsikje kot celota že blizu dolgoletnemu povprečju.

Koliko padavin bo še do konca februarja, je za zdaj še težko napovedovati, zato je za celovito padavinsko oceno letošnje zime trenutno še prezgodaj. "Do zdaj so bile padavine na ravni države razmeroma blizu dolgoletnega povprečja in večjih odklonov ni bilo. Razlike so se sicer pojavljale med posameznimi regijami, ne pa tudi na ravni celotne države."

Januarski sneg z velikimi lokalnimi razlikami

"Posebej zanimive so bile razmere, povezane s snežno odejo. December je bil izrazito slabo zasnežen, prav tako prvi dnevi januarja. Nato je 6. januarja v večjem delu Slovenije zapadlo nekaj snega, ki se je po nižinah večinoma obdržal približno deset dni. Izjema je bila severovzhodna Slovenija, zlasti območje Pomurja, deli Slovenskih goric ter mariborsko območje, kjer so bile snežne razmere nekoliko drugačne," je predstavil klimatolog.

Teh krajev odjuga ni dosegla in sneg se je obdržal skoraj do konca meseca, zato je bil januar ponekod, zlasti pa na severovzhodu države, razmeroma snežen. Drugod pa je bil glede na zadnja leta večinoma precej običajen, mestoma celo nekoliko nadpovprečen. Kljub temu je bil januar v primerjavi s 30-letnim povprečjem obdobja 1991–2020 v večjem delu Slovenije snežno prej skromen.

Na drugi strani je do izrazitega preobrata prišlo v Alpah. Predvsem v zadnjih dneh januarja in v prvih dneh februarja je tam zapadlo veliko snega – marsikje več kot meter v dobrih desetih dneh. Posledično imajo nekatere alpske doline za začetek februarja že precejšnjo snežno odejo.

V zadnjih dneh so meteorologi agencije za okolje v Ratečah namerili kar 62 centimetrov snega, kar je celo največ od začetka februarja 2023. Kot je pojasnil Vertačnik, je tam trenutna snežna odeja najdebelejša v zadnjih treh letih. Na Predelu so bile razmere še nekoliko bolj izjemne, saj so v četrtek zjutraj izmerili kar meter snega, kar je največ po februarju 2021.

V višje ležečih predelih pa razmere niso tako ekstremne. Na Voglu je približno meter in pol snega, kar je primerljivo s stanjem sredi marca 2024. Na Kredarici je snežna odeja debela več kot dva metra, kar je približno v okviru dolgoletnega povprečja.

Ob tem pa se pokaže še ena zanimiva značilnost letošnje zime. Ko se z najbolj zasneženih območij pomaknemo proti vzhodu ali jugu, se količina snega zelo hitro zmanjša. Tako ima na primer Bohinjska Češnjica v Bohinjski dolini, kjer je snežna odeja običajno še precej primerljiva z razmerami v Zgornjesavski dolini, tokrat le nekaj centimetrov snega. Na Jezerskem pa so celo povsem brez snežne odeje.

"To pomeni, da je obilnejša količina snega v teh dneh večinoma omejena na nekatere zaprte alpske doline in na sredogorje, medtem ko je v večjem delu Slovenije v začetku februarja kopno," je dodal klimatolog.

Najizrazitejši vremenski dogodki letošnje zime

V dosedanjem poteku zime sta se sicer zgodila le dva vremenska dogodka, ki sta povzročila večje težave oziroma gmotno škodo. Prvi je bilo sneženje z burjo, 24. decembra, drugi pa sneženje z burjo med 5. in 7. januarjem. V obeh primerih je lokalno zapadlo precej snega. V decembrskem dogodku so največ snega, okoli 40 centimetrov, izmerili v Halozah in na Kozjaku. V januarskem dogodku pa je največ snega padlo na območju alpsko-dinarske pregrade, kjer se je tudi po nižinah ponekod nabralo 30 oziroma 40 centimetrov snega.

Burja je bila v obeh primerih najmočnejša v višjih legah in v delu Vipavske doline. V Podnanosu so v prvem dogodku izmerili sunke vetra do 38 metrov na sekundo, kar je po pojasnilih Vertačnika za to merilno postajo izjemno visoka vrednost, v drugem dogodku pa do 31 metrov na sekundo. "To sta bila za zdaj edina dogodka v letošnji zimi, ki sta povzročila večje težave," je poudaril klimatolog Arsa.

Med vremensko posebej izstopajočimi dogodki velja sicer omeniti tudi 8. januar, ko smo zabeležili izjemno mrzlo jutro. Ob zasneženih tleh, pretežno jasni noči in brezvetrju se je predvsem v zatišnih legah močno ohladilo. V Babnem Polju so izmerili –25 stopinj, na Blokah –24 stopinj Celzija. Zelo mrzlo je bilo tudi v nižinah severovzhodne Slovenije, denimo na Ptuju, kjer se je živo srebro spustilo na –19 stopinj Celzija in v Murski Soboti na –18 stopinj Celzija.

Zanimivo je tudi, da so se nizke temperature zlasti v severovzhodni Sloveniji obdržale več dni. V Murski Soboti so tako januarja zabeležili tri jutra s temperaturami pod –15 stopinjami Celzija, kar je glede na zadnja leta, tako Vertačnik, presenetljivo veliko. "Pred 30 ali 40 leti bi bile takšne razmere precej običajne, danes pa se pojavljajo redko, morda enkrat na deset let. To je bil tudi temperaturno eden izmed najbolj posebnih vidikov letošnje zime, saj izrazitih pozitivnih temperaturnih odklonov nismo zaznali," je dodal sogovornik.

Obeti za preostanek zime

Ob tem velja omeniti, da bo letošnja zima najverjetneje nadaljevala niz zadnjih osmih nadpovprečno toplih zim, padavinske razmere pa za zdaj še ni mogoče zanesljivo oceniti, saj do konca zime manjkajo trije tedni. Pretekle zime so bile glede padavin zelo različne in nimajo izrazitih skupnih značilnosti.

Čeprav so napovedi za več kot deset dni vnaprej nezanesljive, pa trenutno kaže, da v prihodnjih dneh ne bomo deležni posebnega vremenskega dogajanja. Pričakovati je še nekaj padavin, prevladovalo bo oblačno vreme, temperature pa večino časa ne bodo bistveno odstopale od dolgoletnega povprečja. Splošno gledano bo sicer nekoliko topleje, vendar brez izrazitih vremenskih ekstremov.

Za drugo polovico februarja pa je še prezgodaj za zanesljive napovedi. "V tem obdobju lahko za zdaj le ugibamo, saj so možnosti še povsem odprte. Lahko se bo razmeroma toplo vreme nadaljevalo, lahko pa pride tudi do izrazitejše ohladitve. Napovedi so za zdaj še preveč nepredvidljive, da bi lahko podali natančnejšo oceno," je pojasnil.

Kaj pravijo prve sezonske napovedi za pomlad?

Z zaključevanjem zimskega obdobja se ob tem pojavlja tudi zanimanje za pomladne vremenske napovedi. Treba je sicer poudariti, da so sezonske napovedi za Evropo, še posebej pa za Slovenijo, izrazito nezanesljive. Zadnja sezonska napoved evropskega meteorološkega modela je bila izdana 1. februarja in je torej razmeroma sveža. Po tem modelu v večjem delu Evrope v mesecu marcu, aprilu in maju ni zaznati povečane verjetnosti bodisi za negativne bodisi za pozitivne temperaturne odklone.

Največja verjetnost za nadpovprečno toplo pomlad se kaže v jugovzhodni Evropi oziroma v jugovzhodnem delu Sredozemlja, predvsem v Italiji in na jugu Balkana, medtem ko za večino Evrope pomembnega temperaturnega signala ni.

Pri padavinah je slika nekoliko drugačna. "Za večji del Evrope se sicer kaže rahlo povečana verjetnost nadpovprečno namočene pomladi, vendar je ta signal zelo šibek. Zato je treba poudariti, da so sezonske napovedi za Evropo na splošno precej nezanesljive. Za posamezne vidike so lahko uporabne, v večini primerov pa nimajo velike napovedne vrednosti," je zaključil klimatolog Gregor Vertačnik.