Kljub nasprotovanju opozicije gre zakon o osnovni šoli v nadaljnjo obravnavo

Slovenija 01. Feb 202417:42 > 19:17 0 komentarjev
Učilnica
Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Poslanci so po splošni razpravi o vladnem predlogu novele zakona o osnovni šoli s 46 glasovi za in 26 proti ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga v Svobodi, SD in Levici ter poslanec Felice Žiža, v SDS in NSi so bili proti. Predlog med drugim določa, da je uspeh na NPZ lahko eno od meril za vpis na srednje šole.

Predlog novele zakona o osnovni šoli predvideva obvezni tuji jezik za prvošolce. Poleg tega predvideva nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce in določa, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa na srednješolskih programih. NPZ je po zdajšnji ureditvi obvezen v 6. in 9. razredu ter ni eno od meril pri vpisu na srednje šole.

Na ministrstvu z novelo prenavljajo tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah. Sedanje vsebine, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, bi skladno s predlogom novele preoblikovali v štiri nova vsebinska področja. Med temi so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti.

Predlog novele predvideva tudi novosti za izobraževanje učencev na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bi morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v javnih oziroma zasebnih šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ne bo uspešen pri ocenjevanju znanja pri posameznih predmetih ob koncu šolskega leta, se bo moral v naslednjem izobraževati v javni ali zasebni osnovni šoli, še določa predlog novele.

Poleg tega predlog uvaja tudi postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Predlaga vključitev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom. Kot so pojasnili na ministrstvu, učenci priseljenci v prvih mesecih po vključitvi v slovensko osnovno šolo namreč zelo težko sledijo pouku.

Opozicija predlogu nasprotovala

V SDS ocenjujejo, da je predlog novele premalo premišljen in nestrokoven, pozdravili pa so uvedbo obveznega prvega tujega jezika v prvi razred. Po mnenju NSi gre pri predlogu za nekaj popravkov v šolskem sistemu, ki pa ne prinašajo sprememb v konceptu poučevanja.

V SD jih skrbi, da bi se učenci v zadnji triadi podredili predvsem učenju za NPZ. Po oceni Levice je pred novelo smotrno domisliti nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ki je še v pripravi. V Svobodi pa so izpostavili, da je cilj predlaganih zakonskih sprememb ohranjanje in izboljšanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je na očitek več poslancev, da bo NPZ eno od meril za vpis na srednje šole, dejal, da so NPZ nastavljeni tako, da bi se moral učitelj zavedati, kako učiti posamezni predmet. “Učiti ne zato, da se bom naučil nečesa na pamet, ampak kako bom znal to vsebino uporabiti,” je dejal.

V obrazložitvi predloga je še povedal, da “omogoča višjo kakovost ter bolj pravični vzgojo in izobraževanje”. Zagotovil je, da je v največji meri usklajen s predlogi strokovnjakov, ravnateljev, učiteljev in staršev. Med drugim je še izpostavil, da se je zavzemal tudi za uvedbo drugega obveznega tujega jezika v zadnji triadi osnovne šole. Toda ravnatelji so predlogu zelo nasprotovali, zato predloga niso vključili v zadnjo novelo.

Državna sekretarka na ministrstvu Janja Zupančič je glede očitkov nekaterih poslancev, da predlog zaostruje izobraževanje na domu, dejala, da nosijo starši odgovornost za izobraževanje svojega otroka. “Seveda pa je za nas pomembno, da otroci dosegajo vsaj minimalne standarde, se pravi, da so tukaj izenačeni, če ne celo več kot to, kar jim bo potem omogočilo nadaljevanje šolanja na srednješolski ravni s primerljivimi znanji,” je dejala.

šola
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Alenka Helbl (SDS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavila, da je predlog novele premalo premišljen in nestrokoven. Dejala je, da bodo s tem, ko bo NPZ postal eno od meril za vpis na srednje šole, ponovno v ospredju zgolj ocene in točke, ne pa prizadevanje za znanje. Pozdravila je uvedbo obveznega prvega tujega jezika v prvi razred.

Iva Dimic (NSi) je dejala, da predloga ne bodo podprli. Meni, da gre pri predlogu za nekaj popravkov v šolskem sistemu, ki pa ne prinašajo sprememb v konceptu poučevanja. “Cilj ne bi smelo biti pomnjenje informacij, ampak uvedba celostnega kompetenčnega modela, ki temelji na pridobivanju znanja, veščin, spretnosti in vrednot,” je poudarila.

Predlog novele zakona vpeljuje tudi člen, ki nekaterim učencem priseljencem omogoča, da lahko napredujejo brez ocenjevanja. Dimic se je pri tem vprašala, kakšen smisel ima napredovanje, če otrok ne dosega minimalnega standarda. “Res mislimo, da delamo s tem otrokom uslugo?” se je vprašala.

Damijan Zrim (SD) je dejal, da bodo sklep o tem, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo, podprli. Izpostavil je, da jih skrbi, da bi se učenci v zadnji triadi podredili predvsem učenju za NPZ. Predlog še določa, da bi morali učenci, ki se šolajo na domu, na koncu šolskega leta opraviti vse predmete. To je treba premisliti, je dejal, saj je v nasprotju z idejo šolanja na domu, ki naj bi otroku omogočila, da se uči tisto, kar ga zanima.

Tatjana Greif (Levica) je dejala, da je predlog novele prvi korak k šolski reformi. Poudarila pa je, da je pred novelo smotrno domisliti nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ki je še v pripravi. Predlog še uvaja pouk znakovnega jezika za gluhe učence in učence s težko izgubo sluha oziroma učence z gluhoslepoto. “Gre za velik korak naprej v našem šolstvu in družbi,” je dejala.

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je napovedal, da bodo predlog zakona v poslanski skupini podprli, če bodo vnesli določene spremembe. Izpostavil je, da potrebujejo otroci, za katere materni jezik ni italijanščina in se vpisujejo v šole ob meji, začetni pouk tega jezika. Novela namreč za otroke priseljence predlaga vključitev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja.

Katarina Štravs (Svoboda) je napovedala, da bodo predlog podprli. Izpostavila je, da je cilj predlaganih zakonskih sprememb ohranjanje in izboljšanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!