Kljub večinski podpori zavrnili dopolnitve zakona o lokalni samoupravi. Zakaj?

Za predlagane dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, ki jih je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, je glasovalo 59 poslank in poslancev, proti jih je bilo 13. A ker je po poslovniku DZ za sprejetje zakona potrebno soglasje poslancev narodnih skupnosti, ta ni bil sprejet.

Predlog je sledil oktobra sprejetim spremembam zakona o poslancih, po katerih je funkcija poslanca narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v samoupravnih narodnih skupnostih na občinski in krovni ravni.

Z dopolnitvami zakona o lokalni samoupravi bi uredili še (ne)združljivost funkcij na občinski ravni s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti. Kot je v imenu predlagateljev na današnji izredni seji DZ pojasnil poslanec SDS Anton Šturbej, bi po predlogu veljalo, da je funkcija župana, podžupana in občinskega svetnika, ki je bil izvoljen z liste politične stranke ali volivcev, združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ne pa tudi s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta samoupravne narodne skupnosti.

Funkcija občinskega svetnika, ki je v občinskem svetu predstavnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, pa bi bila po predlogu združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora in zastopanja v samoupravnih narodih skupnostih na občinski in krovni ravni.

Zakaj poslanca narodnih skupnosti predloga nista podprla

Pod predlog se je poleg poslancev SDS podpisala tudi Janja Sluga (Svoboda). Prav tako sta svoj podpis sprva prispevala poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Ziza in Ferenc Horvath, ki pa sta danes pojasnila, da predloga v tej obliki ne moreta podpreti.

Kot je povedal Horvath, v poslanski skupini narodnosti načeloma ne nasprotujejo temu, da so občinski funkcionarji tudi člani svetov samoupravnih narodnih skupnosti. Menijo, da je to sprejemljivo za podžupane in občinske svetnike, nikakor pa ne za župane. V tem primeru gre namreč za jasen konflikt interesov, saj ima župan neposreden vpliv na način in višino financiranja občinskih samoupravnih narodnih skupnosti, je dejal.

Po Zizinih besedah pa lahko do konflikta interesov prihaja tudi zaradi dvojnosti interesov, ki jih zastopa posameznik, ki je bil na funkcijo na občinski ravni izvoljen na listi politične stranke, hkrati pa je v svetu samoupravne narodne skupnosti. Kot je dejal, v enem primeru dela za interes stranke, v drugem pa samoupravne narodne skupnosti.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo predlogu izrazili v SDS, Svobodi in NSi. Andrej Poglajen (SDS) je izpostavil, da se z njim celostno uresničuje načela evropske listine o lokalni samoupravi in slovenske ustave. Da je predlagana rešitev ustavno skladna in ustrezno zagotavlja ustavne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, meni tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba, je dodal.

Kot je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi), bi se izenačilo lokalno in državno raven in pravice predstavnikov obeh narodnih skupnosti. Da predlog sledi primerljivi ureditvi iz zakona o poslancih, pa je spomnila tudi Sluga.

Del koalicije nasprotoval predlogu

Po drugi strani so predlogu nasprotovali v SD in Levici. Predlagane dopolnitve zakona bi pomenile odmik od obstoječega splošnega pravnega okvira, ki varuje javni interes in preprečuje kopičenje funkcij v rokah posameznikov, je poudaril Predrag Baković (SD).

Nataša Sukič (Levica) pa je izpostavila, da bi s sprejetjem rešitev še dodatno krepili privilegije določene skupine funkcionarjev. Posledica pa bi bila, da bi se vodstva skupnosti le še bolj zaprla in zožila na ozek krog izbrancev, je bila kritična.