Menu Item
Državni svet je s 17 glasovi za in pet proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o tujcih, ki namesto ravni znanja jezika A1 uvaja t. i. novo preživetveno stopnjo znanja. Svetniki so noveli očitali predvsem strokovno nedefiniranost te nove ravni in nepoštenost do učiteljev, za katere ne predvideva ocenjevalnih okvirov.
Prvopodpisani pod predlog za odložilni veto iz skupine predstavnikov lokalnih interesov Andrej Poglajen je uvodoma pojasnil, da morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočali čim boljšo integracijo v lokalno okolje. Meni namreč, da je slovenski jezik ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Standard znanja pa je bil na raven A1 znižan že ob aprilskih dopolnitvah zakona o tujcih, je dodal.
Poglajen je sicer veto predlagal že takrat, ob tem pa nima zaupanja, da bo zakonska sprememba veljala le prehodno obdobje, saj je treba kapacitete in standarde za učenje jezika zagotoviti, če pa vlada tega ne uspe, pa je treba za pomoč zaprositi zasebni sektor.
Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je spomnila, da je pogoj znanja jezika za družinske člane tujcev uvedla že prejšnja vlada in sicer na ravni A2 enotnega evropskega jezikovnega okvira. Ta pogoj je zamaknila za dve leti in v teh dveh letih ni storila ničesar, da bi lahko bil implementiran, je dejala.
Aktualna vlada je zato z aprilsko novelo zakona o tujcih sprva znižala pogoj znanja z A2 na A1, z zadnjo novelo pa uvedla še pogoj t. i. preživetvene ravni, ki je vsebinsko isti kot pogoj A1, a z razširjenim naborom izvajalcev tečajev in izpitov, je povzela Heferle.
Državna svetnica, sicer predstavnica univerz, visokih in višjih šol v DS, Branka Kalenić Ramšak je ocenila, da je t. i. preživetvena raven nepoštena do učiteljev izvajalcev izpitov, saj jim ne podaja ocenjevalnega okvira. “Nanje prenaša odločitev koga bodo na izpitu spustili in koga vrgli,” je bila konkretna. Napovedala je podporo odložilnemu vetu, saj da bi moral zakonodajalec uvesti jasno sliko tega izpraševanja. Ob tem je Kalenić Ramšak zakonodajalcu predlagala, naj kot elegantnejšo rešitev uvede le obveznost tečaja slovenščine z obvezno prisotnostjo in brez zaključnega izpita.
Heferle je odgovorila, da so o tem na notranjem ministrstvu razmišljali, vendar so presodili, da takšna ureditev omogoča zlorabe, saj bi se lahko nekdo na tečaj le vpisal in nanj ne hodil, izvajalec pa bi mu dal potrdilo o udeležbi. Končni izpit po njeni oceni zagotavlja, da se tujec res zna sporazumevati v osnovni slovenščini.
V razpravi so državni svetniki naslovili še neupoštevanje stroke pri uvajanju nove stopnje poznavanja jezika in tudi, da je določena stopnja poznavanja jezika nujna za zaščito samih priseljencev, in sicer za preprečevanje manipulacij, do katerih lahko pride zaradi nerazumevanja jezika, ter za zaščito otrok priseljencev, ki zaradi nepoznavanja jezika pogosto pristanejo v šolah s prilagojenim programom, s tem pa jim je kratena možnost izpolnitve lastnega potenciala.
Heferle je v odgovoru na te pomisleke ponovila, da novela t. i. preživetveno raven znanja jezika uvaja le za družinske člane tujcev in še to le v postopku pridobitve začasnega dovoljenja za prebivanje. Pri pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje pa še vedno velja pogoj znanja slovenščine na ravni A2.
DZ je sicer novelo pred tednom dni potrdil s 44 glasovi za in sedmimi glasovi proti. O noveli bo moral DZ odločati ponovno, za potrditev pa bo potrebnih 46 glasov poslancev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!