Kmetje o protestnih zahtevah: Volitve gor, volitve dol

Kot je v izjavi pozno popoldne povedal predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjan Slemenšek, kljub doseženem napredku dokončno niso zaključili še pogovorov pri nobeni od 16 zahtev, ki so jih sredi januarja naslovili na ministrstvo.

Zaradi tega so si po njegovih besedah za rok, do katerega morajo pogovore o zahtevah spraviti pod streho, postavili 10. marec. V nasprotnem primeru bodo znova začeli aktivno izvajanje protestnih aktivnosti, je napovedal.

Kot je pojasnil Slemenšek, se zavzemajo za izpolnitev celotnega svežnja protestnih zahtev, čeprav so v prvi fazi strmeli k uresničitvi štirih prednostnih zahtev. "Ker te niso bile izpolnjene, smo naredili prvi protest v Ljubljani, zdaj pa želimo realizirati celoten sveženj protestnih zahtev, da bo dobro za slovenskega kmeta oziroma potrošnika," je dejal.

Ministrstvu postavili rok za zaključek pogajanj

Da so bližje zapiranju ključnih protestnih zahtev, je po sestanku potrdil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. V prihodnjih dneh pričakujejo še dva oziroma tri takšne sestanke. "Verjamem, da se bomo prebili čez vse protestne zahteve in da bomo z ministrstvom odgovore," je bil optimističen.

Ker so pred vrati parlamentarne volitve, se kmetijske organizacije po Podgorškovih besedah zavedajo, da je treba v tem trenutku čim hitreje priti do konkretnih odločitev. V luči tega so ministrstvu tudi postavili rok, do katerega naj se zaključijo poganja.

Ob tem je pojasnil, da ne vztrajajo več pri uresničitvi tistih zahtev, kjer so potrebne spremembe zakonodaje, kot sta denimo zakon o urejanju prostora in zakon o zaščiti živali. "To potem verjetno čaka novega ministra," je dodal. Se pa na drugi strani zavzemajo za uresničitev zahtev, za katere ocenjujejo, da jih aktualna vlada, ki bo po Podgorškovih navedbah verjetno delovala nekje do poletja, še izpolni.

Med temi je omenil obveznost cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, ki jo država nalaga kmetom, vprašanje zastopanja Slovenije v pogovorih v Bruslju glede sredstev skupne kmetijske politike v prihodnjem večletnem finančnem okviru, zaustavitev postopkov za sprejem državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne varnosti v Savinjski dolini in uvedbo masnih bilanc ter spremljanje porekla preko izotopov vode.

"To so vprašanja, ki jih je treba rešiti ta trenutek, volitve gor, volitve dol. V času te vlade bodo morale biti tukaj sprejete nekatere odločitve, zato vztrajamo in pričakujemo čim hitrejši odziv," je še dejal.

Ministrstvo: Ključne zahteve bomo proučili

Z ministrstva so po sestanku sporočili, da bodo ključne zahteve nevladnih organizacij, pri čemer so izpostavili okrepljen nadzor, takojšen sklic delovne skupine glede masnih bilanc in analizo izotopov v vodi, proučili in se nanje odzval v nadaljevanju pogovorov.

Na srečanju so sicer obravnavali več točk, med njimi zaščito kmetijskih zemljišč, večletni finančni okvir, kritje stroškov cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, usposabljanje veterinarskih pomočnikov za izvajanje kastracij z anestezijo in analgezijo, vodovarstvene uredbe, sistem točkovanja za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter vprašanja škode zaradi zveri in divjadi.

"Predstavniki kmetijskih organizacij in KGZS so ob koncu sestanka pozdravili odzivnost ministrstva, da je pripravljeno v sodelovanju s kmeti iskati rešitve. Ministrstvo kot doslej poudarja pomen dialoga in reševanja izzivov za skupno mizo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Sestanka so se sicer udeležili predstavniki KGZS, Zveze slovenske podeželske mladine, Združenja slovenske kmečke iniciative, Društva slovenski kmet in Zveze lastnikov gozdov.